gorenjci.si gorenjci.si
x



ZUPANČIČ Slava
Foto: osebni arhiv
Galerija slik
ZUPANČIČ Slava ZUPANČIČ Slava ZUPANČIČ Slava ZUPANČIČ Slava ZUPANČIČ Slava ZUPANČIČ Slava ZUPANČIČ Slava ZUPANČIČ Slava ZUPANČIČ Slava ZUPANČIČ Slava Zapri ZUPANČIČ Slava
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

ZUPANČIČ, Slava


Rojena: 
5. julij 1931, Kranj
Umrla:  2. april 2000, Ljubljana error


Občina: 
Kranj



Doma je bila na Primskovem v Kranju. Po končani osnovni šoli jo je oče vzel v uk v mizarsko delavnico, katero je po njem tudi prevzela. Leta 1952 se je izučila za mizarsko mojstrico.
Smučanje je vzljubila takoj ko je stopila na smuči, katere je izdelal njen oče, mizarski mojster. Dobila jih je za Miklavža, ko je še verjela vanj. Po prvih smučinah se je pognala na Očanah ob reki Kokri in po Jakovčevem bregu za domačo hišo. Najprej je smučala kar v krilu, kasneje pa si je sposojala bratove pumparice. Kmalu je njeno smučarsko znanje preraslo doma narejene smuči in domači breg.
Leta 1948 je postala članica kranjskega Udarnika, kasneje preimenovanega v Smučarski klub Triglav v Kranju. Bila je 23-kratna državna prvakinja slalomu (7x), veleslalomu (7x), v smuku (3x) in alpski kombinaciji (5x). V petdesetih in v začetku šestdesetih let je bila najboljša in vsestranska slovenska oz. jugoslovanska smučarka.
Kot prva Slovenka je tekmovala na zimskih olimpijskih iger 1956 v Cortini d'Ampezzo. V smuku je osvojila 28. mesto, v kombinaciji pa 18. Na svetovnem prvenstvu leta 1958 v Kitzbühelu je bila 20. v slalomu in 22. v veleslalomu. To leto so jo razglasili za najboljšo jugoslovansko športnico. Tekmovati je prenehala leta 1960, ker jo kljub izpolnitvi norme, niso poslali na olimpijske igre v Squaw Valleyu v Kaliforniji.
Po njenih stopinjah so hodile znane kranjske alpske smučarke kot Majda Ankele, Maja Rutar, Nataša Blažič, Mojca Dežman in še nekatere.
Zaradi obilice dela v mizarski delavnici, se ni mogla udeleževati kondicijskih treningov pred velikimi mednarodnimi tekmovanji. ta primanjkljaj je nadomestila s pogumom. Znano je bilo, da se ni ustrašila niti smučarske skakalnice, kar je tedaj zmogla le redka ženska. Po pogumu je bila vzor tudi fantom. Pri sedemnajstih letih je prvič videla Planico in takoj preizkusila obe skakalnici 25 in 45-metrsko.
Poleg dela je od očeta podedovala še motor in pri enaindvajsetih letih se je že vozila z njim naokrog.
Smučati je prenehala leta 1990, potem ko je na Krvavcu grdo padla.




Literatura
Osebnosti, Od M do Ž, Ljubljana 2008
M. Lupša: Divjakinja, Jana, št. 48, 28.XI.1995, str. 9
J. Ponikvar: Slava Zupančič : 1931-2000, Delo, 8. maj 2000, str. 16
J. Košnjek: Umrla je Slava Zupančič, Gorenjski glas, 28. apr. 2000, str. 22














error


Glej tudi



Prispeval/-a: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 27.1.2015, Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5