gorenjci.si gorenjci.si
x



ZAGORSKI Cveto
Foto: Gornjesavski muzej Jesenice
Galerija slik
ZAGORSKI Cveto ZAGORSKI Cveto ZAGORSKI Cveto ZAGORSKI Cveto ZAGORSKI Cveto ZAGORSKI Cveto ZAGORSKI Cveto ZAGORSKI Cveto ZAGORSKI Cveto ZAGORSKI Cveto Zapri ZAGORSKI Cveto
Foto: Gornjesavski muzej Jesenice
Foto: Gornjesavski muzej Jesenice
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

ZAGORSKI, Cveto


Rojen: 
22. marec 1916, Jesenice
Umrl:  2. september 2006, Ljubljana error


Občina: 
Jesenice



Rojen je bil na Jesenicah, vendar se je družina po prvi svetovni vojni preselila v osvobojeni Maribor. V mariborski gimnaziji se je začel seznanjati z delavskim vprašanjem, že zgodaj mu je prišel v roke Komunistični manifest, prišel je v družbo mladih ljudi, ki so že revolucionarno delovali. Nekoč je delil prepovedane letake, policija je storilcem prišla na sled in tako se je znašel v zaporu. Obsojen je bil samo na pogojno, vendar je bil izključen iz vseh gimnazij v državi in tako po šestem razredu ni več mogel nadaljevati šolanja. Že dalj časa je v sebi čutil nagnjenje k pisanju in tako se je s tem začel preživljati. Postal je celjski dopisnik mariborskega Večernika, sodeloval je tudi pri nekaterih drugih revijah in časopisih, predvsem seveda levičarskih, družil se je z vidnimi mariborskimi revolucionarji in levo usmerjenimi kulturniki.

Vojna oziroma okupacija ga je našla v Ljubljani. Takoj je začel delati za Osvobodilno fronto, poleti 1943 pa je odšel k partizanom, in sicer iz Varaždina. Na svojo željo je odšel na slovensko bojišče, kjer je dočakal osvoboditev. Pri slovenskih partizanih je opravljal tudi pomembnejše funkcije, predvsem pa velja omeniti njegovo veliko ljubezen s partizanko Vojko, vendar je dekle malo pred osvoboditvijo padlo. Mnoga leposlovna dela so odraz te ljubezni in te smrti.

Po vojni je Cvetko Zagorski prišel v Ljubljano in nadaljeval z novinarskim delom. Postal je urednik notranje politike pri Slovenskem poročevalcu, a leta 1947 je odšel k mariborskemu Večeru za kulturnega urednika. Aretirali so ga in ga za dve leti poslali na Goli otok. O tem, kaj je tam doživljal, je leta 1984 pisal v Novi reviji. Po prihodu z Golega otoka je prišel v Ljubljano, delal pri raznih kulturnih institucijah, med drugim pri Kmečki knjigi in kot novinar pri Tedenski tribuni, bil nekaj časa brezposelni intelektualec in tudi svobodni umetnik in po nekaj več kot tridesetih letih dela odšel v pokoj.

Pisal je literarne kritike in članke o kulturnem življenju, prevajal iz ruščine in srbohrvaščine (nad 30 knjižnih prevodov, zlasti pravljice in proza za mladino), proučeval je Toneta Čufarja in uredil njegovi knjigi Nova gaz (Ljubljana, 1958) ter Tovarna (Ljubljana, 1951).

Pesniške zbirke
Bog umira, 1939
Molčeči svet, 1966
Kaplje časa, 1978

Novele in romani
Zločin, 1952
In minila so leta, 1954
Globoko in daleč, 1982
Po koroških kolovozih, 1986
Vračanje k sebi, 1988
Vračanje v čas, 1990
Lisičji čas, 1991
Cena ljubezni, cena prijateljstva, 1996

Mladinska proza
Kje je medo, 1967
Vse o Piki, 1968
Zimska zgodba, 1975
Povest o dveh starih, 1981
Vesela in žalostna voda, 1987
Moj prvi prvi maj, 1987


Literatura
J. Šifrer: Vračanje k sebi, Ljubljana 1988
Slovenska književnost, Ljubljana 1982
D. Bajt: Slovenski kdo je kdo, Ljubljana 2009
error


Glej tudi



Prispeval:
Občinska knjižnica Jesenice
Zadnja sprememba: 8.10.2012, Občinska knjižnica Jesenice

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5