gorenjci.si gorenjci.si
x



VODNIK-PEGAM Dora (Doroteja)
Foto: Revija Ognjišče
Galerija slik
VODNIK-PEGAM Dora (Doroteja) VODNIK-PEGAM Dora (Doroteja) VODNIK-PEGAM Dora (Doroteja) VODNIK-PEGAM Dora (Doroteja) VODNIK-PEGAM Dora (Doroteja) VODNIK-PEGAM Dora (Doroteja) VODNIK-PEGAM Dora (Doroteja) VODNIK-PEGAM Dora (Doroteja) VODNIK-PEGAM Dora (Doroteja) VODNIK-PEGAM Dora (Doroteja) Zapri VODNIK-PEGAM Dora (Doroteja)
Foto: Revija Ognjišče
Foto: Revija Ognjišče
Foto: Bolha - Odlikovanje: red dela s srebrnim vencem
Foto: Revija Ognjišče - nagrobni spomenik Dore in Antona Vodnika
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

VODNIK-PEGAM, Dora (Doroteja)


Rojena: 
2. februar 1898, Škofja Loka
Umrla:  6. februar 1975, Portorož error


Občina: 
Škofja Loka



Rodila se je v družini kleparja Jožeta Pegama in Jere, roj. Cirar. Krščena je bila na ime Doroteja, kasneje je uporabljala krajšo različico Dora.
V Škofji Loki je obiskovala osnovno šolo, med 1914 in 1918 pa učiteljišče pri uršulinkah. V letih 1919-20 je bila učiteljica v Borovljah na Koroškem, kjer je v času pred plebiscitom pomagala rojakom in se udeleževala predavanj filozofije na univerzi v Gradcu. Po plebiscitu je prišla v Ljubljano, kjer je opravila diferencialne izpite na klasični gimnaziji. Med letoma 1921 in 1925 je študirala filozofijo, pedagogiko in nemščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 
Po diplomi je od 1926 do 1943 poučevala na učiteljišču. Sodelovala je pri študentskem novokatoliškem (križarskem) gibanju, ki ga je vodil pesnik, kritik, urednik in njen bodoči mož Anton Vodnik, s katerim se je poročila leta 1927. Križarsko gibanje je bilo gibanje katoliške študentske mladine, ki je stremelo k prenovi katoličanov kot osebnosti. Prav zaradi takšnega kritičnega odnosa je gibanje naletelo na hud odpor vodstva Cerkve in Slovenske ljudske stranke. Revija križarskega gibanja Križ na gori je zato kmalu prenehala izhajati, Anton Vodnik ni bil več urednik in tudi Dora se ni oglasila do leta 1930. Potem se je začela ukvarjati z drugačnimi temami in se v svojih člankih zanimala za boljši položaj žensk v družbi, še posebej v zakonski zvezi, razmišljala je o izobraženi ženski v sodobni družbi in protestirala ob ukinitvi ženskih letnikov na učiteljskih šolah. Delala je tudi na radiu, večinoma s prispevki o vzgoji.
Med drugo svetovno vojno, leta 1943, jo je aretirala domobranska policija. Po vojni je bila od 1945 do 1948 ravnateljica bežigrajske gimnazije, nato je poučevala nemščino na Gimnaziji Poljane do 1960, ko se je upokojila. Pred upokojitvijo in po njej je honorarno učila nemščino na Ekonomski fakulteti, večerni gimnaziji na Šubičevi ulici in intezivnih tečajih. Aktivno je sodelovala na pedagoških zborovanjih, napisala je več učbenikov za nemški jezik, slovnico in slovarček, sestavila je nemški učbenik za odrasle in za slepe v Braillovi pisavi ter prevajala še naprej. Leta 1961 je prejela red dela s srebrnim vencem.
Umrla je nenadoma 6. februarja 1975 v Portorožu. Edvard Kocbek je na njenem grobu z naslednjimi besedami izrekel bistvo njenih dolgoletnih prizadevanj: "Odkrivala si nam, da je krščanstvo izrazita vera ljubezni, da eros ni nekaj profanega, ampak krščansko temeljnega. Odkrivala si nam, da je treba v krščanstvu okrepiti prav ljubezensko totalnost in tako združevati ljubezen do Boga z ljubeznijo do bližnjika in sebe..."

Prevodi:
Ludwig, Emil: Kleopatra : [zgodba kraljice] 1963
Böll, Heinrich: Biljard ob pol desetih,1962
Lippert, Peter: Od duše do duše : pisma dobrim ljudem,1931
Coolen, Antoon: Brabantski rod, 1937 
W. A. Friedländer in H. Pfaffenberger: Osnovna načela in metode socialnega dela, 1970

Učbeniki, slovarček:
Nemška vadnica, 1. stopnja (več izdaj)
Nemška vadnica, 2. stopnja (več izdaj)
Nemška vadnica, 3. stopnja (več izdaj)
Nemška vadnica, 4. stopnja (več izdaj)
Nemška vadnica, 5. stopnja (več izdaj)
Nemško-slovenski slovarček za nižje gimnazije, 1958
Nemško sodobno berilo za višje razrede gimnazije, (sestavila Dora Vodnik), 1954
Kratek pregled nemške slovnice, 1957
 
Članki:
Pismo materi, Mladika, 1939, št. 20, str. 273-275
Nikar se ne boj!, Naša Žena, 1945, št. 10, str. 205-206 


Literatura
ŽIDAN, Irena: Dora Vodnik und ihr pädagogisches Werk auf dem Gebiet des Deutschunterrichts / Irena Židan ; Mentorin Ana Marija Muster. - Ljubljana : [I. Židan], 2000. 
POZABLJENA polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem / [zbrale in uredile Alenka Šelih ... [et al.] ; Ljubljana : Tuma : SAZU, 2007. 
JERAJ, Mateja, Slovenke na prehodu v socializem : (vloga in položaj ženske v Sloveniji 1945-1953) / Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2005
Znano neznano, Naši razgledi, 14.10.1994, str. 24, 25
KOCBEK, Edvard: Ob grobu Dore Vodnikove, Znamenje 1975, leto V, št. 2, str. 172-174
 
error


Glej tudi

link   Slovenska biografija
link   Wikipedija


Prispeval/-a: Tanja Smiljanič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 7.11.2016, Tanja Smiljanič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5