gorenjci.si gorenjci.si
x



URBANČIČ TURNOGRAJSKA Josipina
Foto: dlib
Galerija slik
URBANČIČ TURNOGRAJSKA Josipina URBANČIČ TURNOGRAJSKA Josipina URBANČIČ TURNOGRAJSKA Josipina URBANČIČ TURNOGRAJSKA Josipina URBANČIČ TURNOGRAJSKA Josipina URBANČIČ TURNOGRAJSKA Josipina URBANČIČ TURNOGRAJSKA Josipina URBANČIČ TURNOGRAJSKA Josipina URBANČIČ TURNOGRAJSKA Josipina URBANČIČ TURNOGRAJSKA Josipina Zapri URBANČIČ TURNOGRAJSKA Josipina
Foto: dlib
Foto: dlib
Foto: slikar Henrik Langus, Mestni muzej, Ljubljana
Foto: Neznan
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice

URBANČIČ TURNOGRAJSKA, Josipina


Rojena: 
4. julij 1833, grad Turn (Preddvor)
Umrla:  1. junij 1854, Gradec (Avstrija) error


Občina: 
Preddvor



Josipina Urbančič Turnograjska je bila prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica. Oče Janez Nepomuk Urbančič ji je umrl, ko je bila stara osem let. Njena mati Jožefina je po njegovi smrti prevzela nadzor nad gospodarstvom in vzgojo otrok. Josipina je bila najstarejša in je imela še dva brata, Janka in Fidelisa. Ker v Preddvoru še ni bilo šole, je Josipino hodil na dom učit sprva kaplan Janez Kastelic, ki ga je kasneje nadomestil Lovro Pintar. Učil jo je zemljepis, zgodovino, matematiko in verouk. Poleg znanja ji je v srce položil tudi ljubezen do materinega jezika. Njen drugi učitelj je bil Alojz Globočnik, ki jo je učil igranja na klavir.
Josipina je spoznala Tomana 24. 8. 1850, ko je prišel v Preddvor obiskat svojega prijatelja Pintarja. Med njo in Tomanom se je razvilo triletno dopisovanje. Od leta 1850 do 1853 sta si izmenjala več kot 1066 pisem, ki obsegajo od 20 do 35 strani in sta si jih pisala vsak dan. V njih sta si izpovedovala ljubezen, si pošiljala rožice in druga znamenja izkazane ljubezni. Pisma so bogata tudi zaradi opisovanja kulturnih dogodkov, odnosov med sorodniki, srečevanja s takratnimi uglednimi možmi, načinom prehranjevanja, oblačenja itd. Josipina in Lovro naj bi po pripovedovanjih in zapisih veljala za zelo lep in zanimiv par. Kadar je bila Josipina v Kranju, je stopila tudi do groba Franceta Prešerna. Zelo ga je občudovala in bilo ji je žal, da mu Kranjci niso izkazovali dovolj velikega spoštovanja.
Josipina in Lovro naj bi po pripovedovanjih in zapisih veljala za zelo lep in zanimiv par. Predvsem sta se zavzemala za večjo vlogo slovenskega jezika. Na Lovrovo željo se je fotografirala in slikarsko upodobila. Matevž Langus (1792-1855) jo je imel za osnovni model sv. Lucije v šentflorjanski cerkvi v Ljubljani. Zveza Josipine in Lovra se je poglabljala, zlasti potem ko je Lovro junija 1852 doktoriral in je iz Gradca prišel v Kranj ter je večkrat zahajal na Turn. Za datum poroke sta določila 24. avgust 1853 in le-ta je bila zaradi Lovrovih zahtev po višji doti prestavljena. Striček Fidelis Terpinc je dodal Josipinini doti še 6000 goldinarjev in tako se je poroka zgodila 22. 9. 1853. Josipina in Lovro sta se poročila v grajski kapeli na gradu Turn. Obred je vodil Lovro Pintar. Po poroki se je Josipina skupaj z Lovrom, svojo materjo in bratoma preselila v Gradec, kjer je imela decembra splav, nato je ponovno zanosila in konec maja rodila mrtvega otroka ter kmalu za tem, in sicer 1. junija 1854, umrla. Stara še ni bila enaindvajset let.
Ustvarjala je pod psevdonimom Turnograjska, ker je bil njen dom grad Turn. Segala je po motivih iz slovanske in obče zgodovine. Zelo pomembno vlogo v njenih delih so imele tudi ženske, ki so odhajale s svojimi možmi v vojsko in se borile za svobodo svojega naroda. Napisala je tudi posvetilo Francetu Prešernu. Je prva, ki je v pripovedni tehniki upodobila motiv Veronike Deseniške. Napisala je 38 povestic. Ohranjene so tri njene pesmi: Zmiraj krasna je narava, Noč na grobu in Smereka. Josipina je bila tudi skladateljica, a se njenih skladb ni ohranilo veliko. Komponirala je klavirske skladbe in napeve s klavirjem za slovenske tekste. Ohranjene skladbe so: Tri rožice, polka Zoridanka, klavirska skladba Spominčice, vesela Napitnica in Zdravlica.
Josipina je ustvarjala v dobi, ko se je pripovedništvo na Slovenskem šele začelo razvijati, poleg tega so bili do takrat ustvarjalci samo moški, zato so njena dela še toliko bolj pomembna in je bil njen preboj na slovensko literarno področje zelo težak. V času svojega življenja je bila kot ženska in pisateljica deležna velikega ugleda na ruskem dvoru, v Bolgariji in na Slovaškem.
Josipinina vdanost pisanju, glasbi, ljubezni do slovenskega jezika in narave je jasno izražena v vsakem njenem delu, pismu in številnih njenih mislih. Bila je mladenka, zabavna, polna vitalizma in mladostniških želja. Bila je Josipina, ena in edina.

Vir: zapis Mira Delavec, Mače pri Preddvoru, maj 2011





Literatura
M. Luzar: Josipina govori tudi o Brežicah : v Posavskem muzeju ob knjigi Mire Delavec govorili o pokončnem slovenstvu : pozabljen grob, pozabljen ponos? : ampak ne naprtite vsega kulturnikom, Dolenjski list 2011, št. 8 (24. feb.), str. 15
M. Delavec: Šepet rdeče zofe, Brežice 2011
M. Delavec: Moč vesti : Josipina Urbančič Turnograjska : prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica, Brežice 2009
M. Delavec: Vloga Josipine Urbančič Turnograjske pri oblikovanju slovenske literature v 19. stoletju : doktorska disertacija, Ljubljana, 2008
M. Delavec: Josipina Urbančič Turnograjska (1833-1854) : ena prvih slovenskih pisateljic in skladateljic, Pozabljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem.- Str. 44-47, 2007
M. Hanc: Narod, ženska, premoženje, Delo 2005, št. 142 (21. jun.), str. 7
M. Delavec: Nedolžnost in sila : življenje in delo Josipine Urbančič-Turnograjske : (1833-1854), Kranj 2004
D. Zavrl Žlebir: Josipino je iztrgala pozabi : v slovenski literarni zgodovini po krivici prezrta prva slovenska pisateljica Josipina Urbančič Turnograjska je v diplomski nalogi Mire Delavec dobila svojo potrditev, Gorenjski glas 2003, št. 53 (8. jul.), str. 3
L. Stružnik: Prezrta Josipina Turnograjska : epistolarne skrivnosti, Delo 2003, št. 166 (21.jul.), str. 10
L. Jež: Zamolčana ustvarjalka in intelektualka : Josipina Turnograjska, Naša žena, 2003, št. 10 (okt.), str. 41-42
N. Budna Kodrič: Zgodba Josipine Turnograjske in Lovra Tomana, Kronika 2003, št.2, str. 197-216
M. Dolgan: Jožica plemenita Stolpograjska in nje ulica v Ljubljani : ulice po pisateljih, Delo 2000, št. 161 (13. jul.), str. 14
M. Krišelj: Josipina Urbančič-Turnograjska : (1833-1854), Preddvor v času in prostoru : zbornik občine Preddvor.- Str. 241-247
G. Kocijan: Turnograjska, Josipina, Enciklopedija Slovenije.- Zv. 13 : Š - T (1999), str. 410-411
N. Budna Kodrič: Pisma Josipine Urbančič in Lovra Tomana ob veliki noči, Tretji dan 1997, št. 5-6 (231-232) (maj-junij), str. 144-145
A. Tomšič: Josipina Turnograjska, Vzajemnost : glasilo ZPIZ in ZDUS 1993, št. 7/8, str.22-23.
C. Zaplotnik: Glasbeno in slovstveno nadarjeno dekle izpod Storžiča : 150-letnica rojstva Josipine Turnograjske, Gorenjski glas 1983, št. 50-51 (8.VII.), str. 10
Č. Zorec: Turnska lepotica : (Josipina Urbančič-Turnograjska, prva slovenska pisateljica), Obzornik : mesečna ljudska revija Prešernove družbe 1977, št. 8-12.- št. 1 (1978)
J. Kajzer: Kdor dušno živi, ne umrje : Josipina Turnogradska (1833-1854), Jana 1973, št. 42 (18.X.), str. 20
Č. Zorec: Turnska lepotica : ob najdbi še neznane kiparske upodobitve prve slovenske pisateljice Josipine Turnograjske, Snovanja 1968, št. 1 (7.II.), str. 3
I. Lah: Josipina Turnograjska : njeno življenje in delo, Maribor 1921




error


Glej tudi

link   Wikipedija
link   Revija Srp
link   dlib.si
link   Slovenski biografski leksikon
link   dlib.si
link   Gorenjskiglas.si
link   books.google.si (str- 44-47)
link   preddvor.si (Viharnik, str.7)
link   josipina-turnograjska.co.tv
link   Preddvor.si
link   primus.si
link   Gorenjskiglas.si
link   Gorenjskiglas.si


Prispeval/-a: Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 19.5.2011, Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5