gorenjci.si gorenjci.si
x



TOMAN Lovro
Foto: dlib
Galerija slik
TOMAN Lovro TOMAN Lovro TOMAN Lovro TOMAN Lovro TOMAN Lovro TOMAN Lovro TOMAN Lovro TOMAN Lovro TOMAN Lovro TOMAN Lovro Zapri TOMAN Lovro
Foto: dlib
Foto: dlib
Foto: dLib
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

TOMAN, Lovro


Rojen: 
10. avgust 1827, Kamna Gorica pri Kropi
Umrl:  15. avgust 1870, Rodaun pri Dunaju (Avstrija) error


Občina: 
Radovljica



Rodil se je kot deveti otrok mami Heleni rojeni Hribar in očetu Janezu, fužinarju in premožnemu posestniku. Oče je umrl, ko je bilo Lovru komaj devet let. Jeseni 1836 je začel svoje šolanje na ljudski šoli – normalki v Ljubljani, nadaljeval na ljubljanski gimnaziji (1839) in jo končal leta 1845. Pravo je začel študirati na Dunaju. Leta 1848 se je udeleževal političnega življenja dunajskih Slovencev. Sedmega aprila 1848, ko je nemški del narodne straže izobesil nemško zastavo na stolpu Ljubljanskega gradu, so zavedni Slovenci, ki so študirali na Dunaju, pod vodstvom Lovra Tomana izobesili v Wolfovi ulici v Ljubljani nad gostilno Zlata zvezda belo-modro-rdečo slovensko zastavo. Že med študijem je postajal znan pesnik in govornik, pa tudi politik. Zaradi zaprtja univerze na Dunaju je študij zaključil in doktoriral v Gradcu 27. julija 1852.
Prakticiral je pri finančni prokuraturi v Ljubljani in pri okrajnem sodišču v Kranju.

Konec avgusta 1850 je 23-letni študent, neko deževno soboto, pod širokim rdečim dežnikom, spoznal 17-letno Josipino Urbančičevo z gradu Turn na Preddvorom. Od oktobra, ko se je vrnil na študij v Gradec in do septembra 1953, ko se je z njo poročil, sta se pogosto, kasneje dnevno dopisovala. Njuna dolga pisma ne pričajo samo o zasebnih razmerah zaročencev, ampak so pomemben zgodovinski vir spoznavanja takratnega meščanskega življenja.
Toman je sredi leta 1851 kandidiral za suplenta za slovenski jezik na graški gimnaziji in za urednika pri štajerskem deželnem zakoniku. Potegoval se je tudi za predavatelja na zagrebški pravni fakulteti (tudi osebno pri banu Jelačiću in na Dunaju pri ministru Thunu).
Leta 1953 sta se Toman in Josipina Urbančič Turnograjska poročila in zaradi njegove zaposlitve preselila v Gradec. Josipina je naslednje leto, za posledicami ošpic in težkega poroda umrla, stara komaj 21 let.

Po ženini smrti se je Lovro vrnil na Kranjsko in živel zdaj v Kamni Gorici, zdaj na Turnu. Leta 1856 je bil praktikant pri finančni prokuraturi v Ljubljani in še isto leto postal prvi odvetnik v Radovljici. Tam je bil leta 1861 izvoljen v kranjski deželni zbor, ta pa ga je dne 10. aprila 1861 kot svojega poslanca poslal na Dunaj (do leta 1870).
Leta 1863 se je preselil v Ljubljano, kjer je prevzel odvetništvo in se poročil z Luizo Altman. Šest let (1963-69) bil tajnik pri Trgovski in obrtni zbornici za Kranjsko. Razburljivo politično življenje mu je zrahljalo zdravje. Zdravje je iskal na deželi blizu Dunaja, a je za posledicami dolgotrajne bolezni umrl na Veliki šmaren v Rodaunu pri Dunaju. Pokopli so ga v svojem rodnem kraju Kamni Gorici.

Toman se je v zgodovino vpisal že kot šestošolec s prvim javnim slovenskim govorom. Ko je Janez Bleiweis leta 1845 pripravil slavnost ob 25-letnici županovanja J. N. Hradeckega, je namreč v slovenščini recitiral Prešernove ode, ki jih je pesnik napisal prav za ta dogodek. Pozneje je tudi v politiki zvesto sledil Bleiweisu in bil najglasnejši in najbolj slavljen staroslovanski prvak. Z narodnobuditeljskimi idejami si je prislužil vzdevek slovenski Leonido, nemški nasprotniki pa so po njem Kranjsko imenovali Tomanija (»Tomanien«).

Svoje rodoljubne misli je izražal tudi skozi poezijo, že za časa svojega življenja je bil namreč znan tudi kot pesnik. S psevdonimom Kamnogorski je leta 1847 objavil v Novicah pesniško prispodobo Prostost s poudarkom: Sužen biti je strašno! Naslednje leto je izdal »pervi slobodni slov. natis« Sloveniji slobodni nje zvesti sinovi na Dunaju. Leta 1849 je izdal pesniško zbirko Glasi domorodni, posvečeno slovenski mladini s trojnim geslom Bog, svoboda, domovina. Leta 1862 je napisal besedilo za pesem Mar i Bor, ki jo je na proslavi v počastitev obletnice prve mariborske čitalnice zapel Čitalniški pevski zbor. Zavzemal se je tudi za organizacijsko slovenskih tekmovanj pesnikov, po vzoru antičnih Grkov. Predlagal je tudi postavitev kipov Vodniku in Prešernu.

Kot konzervativni politik in slovenski poslanec je zagovarjal konkordat, se je zavzemal proti dualizmu med Ogrsko in deželami zastopanimi v državnem zboru. Cilj njegovega dela je bila prebuditev narodne zavesti, ljudska izobrazba in blagostanje. Dosledno je spoštoval in se zavzemal za uporabo slovenskega jezika v šolah in uradih. Z Bleiweisom in Costo je vodil priprave za ustanovitev Slovenske matice. Po njeni ustanovitvi leta 1865 pa je postal njen prvi predsednik do leta 1868.
Eden njegovih zadnjih slavnostnih govorov je bil na Vegovi proslavi v Zagorici pri Moravčah.
Potegoval se je za železnico Ljubljana—Karlovac, Št. Peter (Pivka)—Reka, Škofja Loka—Gorica, posebej pa za gorenjsko Ljubljana—Beljak, ki jo je tudi dosegel. Tomanovo politično prizadevnost in pogum v boju za narodove pravice pa je zameglila predvsem koncesija za gorenjsko železnico, s katero se je denarno okoristil. Čeprav se je v svoji oporoki spomnil narodnih in dobrodelnih ustanov, je na njegovi podobi ostala mučna senca.
Na podlagi zgodovinskih dejstev in njegove korespondence lahko sklepamo, da je bil ambiciozen, samovšečen, precej zamerljiv in tudi pohlepen.

Dela:

V. Vodniku 3. svečana 1858 v rojstni hiši pri d Žibertud v Šiški, Ljubljana 1858
Predgovor besede Vodniku na čast osnovane 5. svečana 1858, Ljubljana 1858
Glasi domorodni, Ljubljana 1849
Sloveniji slobodni njé zvesti sinovi na Dunaju, Dunaj 1848



Literatura
M. Delavec: Šepet rdeče zofe, Brežice 2011
M. Ratej: Lovro Toman: To compatriots!, Discourses of collective identity in Central and Southeast Europe (1770-1945), Vol. 3/1, Modernism : the creating nation-states.- Str. 67-70
M. Ratej: Toman, Večer 2009, št. 109 (14. maj), str. 8
Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 1180
V. Ivanuša: Lovro Toman razvil zastavo : Ormož: knjižnica počastila praznik z monodramo, Štajerski tednik 2006, št. 11 (10. feb.), str. 9
S. Pezdir: Vzneseni domoljub, Delo 2005, št. 119 (25. maj), str. 10
S. Jesenovec: Spet obujena Tomanija : v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja so nemški nasprotniki dr. Lovra Tomana imenovali deželo Kranjsko kar Tomanija, Slovenske novice 2005, št. 157 (9. jul.), str. 10
P. Kočar: Lovro Toman, poslanec v dunajskem državnem zboru : magistrsko delo, Ljubljana 2004
S. Jesenovec: O zastavah in banderih v naši občini : v zgodbi dr. Matjaža Kmecla o prvem izobešanju slovenske tribarvnice v Ljubljani na Wolfovi ulici 8, 7. aprila leta 1848, nastopa politik, podjetnik in pesnik Lovro Toman, Kranjčanka 2003, št. 6 (jun.), str. 11
J. Cvirn: Toman v Mariboru, Slovenska kronika XIX. stoletja.- Knj. 2: 1861-1883 (2003), str. 49
N. Budna Kodrič: Zgodba Josipine Turnograjske in Lovra Tomana, Kronika 2003, št. 2, str. 197-216
S. Granda: Toman Lovro, Enciklopedija Slovenije.- Zv. 13: Š-T (1999), str. 276
N. Budna Kodrič: Pisma Josipine Urbančič in Lovra Tomana ob veliki noči, Tretji dan 1997, št. 5-6 (231-232) (maj-junij), str. 144-145
F. Buttolo: Toman, Lovro, Slovenska književnost.- Str. 471
V. Melik: Začetki slovenskega političnega življenja in Lovro Toman, Kroparski zbornik : ob 100-letnici Plamena : 1894-1994.- Str. 159-167.
T. Kermauner: Finžgar, Linhart, Toman, Prešeren, Bog in slovenstvo : versko kulturni eseji.- str. 231-249, 1993
Poslanci prvega kranjskega deželnega zbora po padcu absolutizma petdesetih let, Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca, št. 37 (1925), str. 3
A. Praprotnik: Dr. Lovro Toman, V Ljubljani : Matica slovenska, 1876 (poezija)
J. Trdina: Zgodovina slovenskega národa, V Ljubljani : Matica slovenska, 1866

error


Glej tudi

link   Wikipedija.org
link   Slovenski biografski leksikon
link   lipniska-dolina.si
link   slokongres.com
link   dlib.si
link   cuspajz.com
link   Google.si - videoposnetki
link   rtvslo.si
link   Dnevnik.si


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 26.4.2011, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5