gorenjci.si gorenjci.si
x



TERPINC Fidelis
Foto: fototeka Gorenjskega muzeja
Galerija slik
TERPINC Fidelis TERPINC Fidelis TERPINC Fidelis TERPINC Fidelis TERPINC Fidelis TERPINC Fidelis TERPINC Fidelis TERPINC Fidelis TERPINC Fidelis TERPINC Fidelis Zapri TERPINC Fidelis
Foto: fototeka Gorenjskega muzeja
Foto: fototeka Gorenjskega muzeja
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

TERPINC, Fidelis


Rojen: 
24. april 1799, Kranj
Umrl:  15. februar 1875, Ljubljana error


Občina: 
Kranj



Rojen je bil trgovcu Blažu in Elizabeti, rojeni Grilc. V osnovno šolo je hodil v Kranju, v nižje razrede gimnazije pa v Ljubljano (1813–14). Med njegovimi znamenitimi sošolci so bili Matija Čop, Friderik Baraga in Anton Codelli.
Okrog leta 1820 je z očetovim denarjem ob sotočju Kokre in Save v Kranju ustanovil valjalnico za koce. V okolici Mengša in Domžal je vzpodbudil razvoj slamnikarske obrti.
Leta 1825 se je poročil z Josipino Zeschko (1805-1885). Ker nista imela potomcev, sta posvojila Emilijo Garc, ki je bila baje Fidelijeva nezakonska hči. Emilija se je poročila z Ivanom Baumgartnerjem, sinom ljubljanskega žitnega trgovca. Fidelij ji je prepustil fužinsko posest in grad v Škofji Loki.
Leta 1825 je na dražbi kupil gospostvo in graščino Fužine v Ljubljani. Na njej je zgradil tri velike mline. Z moko je oskrboval Ljubljano in Trst. Leta 1840 je enega od mlinov spremenil v oljarno. Na graščini Fužine se je ukvarjal tudi s kmetijstvom in živinorejo. Uvozil je švicarske pasme goveda. Leta 1830 je kupil mlatilnico in mikalnico za slamo.
Bil je član vodstva Kranjske kmetijske družbe in njen predsednik (1849-1868). Veliko je storil za razvoj slovenskega kmetijstva. Prepotoval je pol Evrope, obiskoval mednarodne kmetijske in obrtne razstave ter spoznaval nove tehnične pridobitve, in jih doma koristno uvajal (npr. leta 1830 je uvedel prvi mlatilni stroj in mikalnico za slamo). Uvajal je nove sadeže in posevke (sirk, laško repico). Na njegovo pobudo so začeli izdelovati kostno moko za gnojilo.
Leta 1836 je opustil trgovanje z deželnimi pridelki. Dva mlina na desnem bregu Ljubljanice je preuredil v žage, tretji mlin ohranil za lastne potrebe. Leta1840 je kupil mlin na Šumu in ga preuredil v oljarno (obratovala je do 1845).
Leta 1842 je ustanovil tovarno papirja, strojil in barvil. Leta 1850 je s partnerji kupil še Šimnov mlin na levem bregu, do 1851 zgradila tovarno papirja, ki so jo po obisku in dovoljenju nadvojvode Ivana 1852 imenovali Janezija. Iz obeh obratov sestavljena papirnica Vevče je bila prva strojna papirnica na slovenskih in kasneje na jugoslovanskih tleh. Bil je lastnik in solastnik brusilnic lesa v Verjah in Medvodah in papirnice v Goričanah. Idejno in praktično je zasnoval veleobrat Združene papirnice Vevče-Goričane-Medvode. Leta 1870 je te papirnice prodal delniški družbi Leykam& Josefsthal. Leta 1861 je v Vodmatu pri Ljubljani ustanovil tovarno sukna in kocev. Partner pri poslih mu je bil svak Valentin Zeschko. Leta1862 sta podjetnika kupila jezuitski mlin v Zg. Hrušici in ga preuredila v obrat za sušenje sukna in kocev.
Leta 1870 je kupil od kameralnega fonda Škofjeloški grad, 1871 pa grad Zaprice pri Kamniku.
Kot vodilni slovenski gospodarstvenik in prvi industrialec, je politično pripadal Bleiweisovemu ožjemu krogu (E. Costa, L. Svetec, L. Toman) in se uveljavil kot napreden kmet-graščak. Leta 1848 je ob revoluciji na Dunaju natisnil poseben koloriran lepak v nemškem jeziku, na katerem je prihod vesti o začetku revolucije poimenoval za najlepši dan Ljubljane. Bil je tudi prvi komandant prve čete ljubljanske narodne straže.
Prejel je številna priznanja in medalje na kmetijskih in obrtnih razstavah na Dunaju, v Berlinu, Parizu, Londonu. Bil je član francoske akademije za kmetijstvo v Parizu in njen častni predsednik za Avstrijo. Leta 1865 je postal častni meščan Ljubljane. Podeljen mu je bil naziv viteza Franc Jožefovega Reda. Med letoma 1866-68 je bil kot prvi Slovenec namestnik kranjskega deželnega glavarja. Zaradi bolezni je vse javne funkcije odložil in se posvetil kmetijstvu ter zbirateljstvu.
Podpiral je slovenska društva in institucije. Planinska pot na Triglav je bila urejena na njegove stroške. Poskusil se je v pesništvu. V Novice in pratike je pisal sestavke o gospodarskih zadevah.




Literatura
T. Stele: Papirnica Vevče in njeni začetki, Klio 2009, št. 2, str. 12-14
Osebnosti od M do ž, Ljubljana 2008, str. 1172
J. Justin in S. Jesenovec: Kranjčan Fidelis Terpinc je sprožil vstajo slovenskega gospodarstva : res sedanji moški ustvarijo komaj za en hišni vogal? Ali nimajo primernih vzornikov?, Kranjčanka 2004, št. 3 (mar.), str. 49
J. Pirković: Fidelis Terpinc, K.u.k.- Archiv 2004
Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, Ljubljana 1999
A. Struna, K. Kobe-Arzenšek: Fidelis Terpinc (1799-1875), Naši znameniti tehniki, 1966, str. 202-207
J. Žontar: Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. 305 itd.
R. Andrejka: Fidelis Terpinc, Kronika slovenskih mest 1934, št. 2, str. 114-120. Portret
error


Glej tudi

link   Wikipedija.org
link   Slovenski biografski leksikon
link   dlib.si
link   aml.si
link   gradovi.jesenice.net
link   cesa-project.eu


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 27.8.2013, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5