gorenjci.si gorenjci.si
x



TERPINC Blaž
Foto: fototeka Gorenjskega muzeja
Galerija slik
TERPINC Blaž TERPINC Blaž TERPINC Blaž TERPINC Blaž TERPINC Blaž TERPINC Blaž TERPINC Blaž TERPINC Blaž TERPINC Blaž TERPINC Blaž Zapri TERPINC Blaž
Foto: fototeka Gorenjskega muzeja
Foto: fototeka Gorenjskega muzeja
Foto: fototeka Gorenjskega muzeja, naslikal Matevž Langus
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

TERPINC, Blaž


Rojen: 
28. januar 1759, Bled
Umrl:  29. junij 1836, Kranj error


Občina: 
Kranj



Rodil se je kot peti otrok v družini osmih bratov in sester očetu Maku in mami Jeri Kokal. Najstarejši brat Valentin je podedoval očetovo kajžo na Bledu, zato se je Blaž, kot še nekateri bratje, preselil v Kranj. 23. februarja 1784 se je poročil z Elizabeto Grilc, hčerjo takrat že pokojnega kranjskega trgovca Matije Grilca. Žena je od matere dobila za doto hišo z vrtom na Roženvenski ulici, Blaž pa je prinesel 400 goldinarjev, da je bil nato vpisan v zemljiško knjigo.
V obdobju Ilirskih provinc je bil član municipalnega sveta, ki ga je sestavljalo dvanajst najpremožnejših občanov. Na ta način je postal član t.i. fabriškega oz. ključarskega sveta, ki je upravljal premoženje kranjskih cerkva.
Kot cerkveni ključar se je po velikem požaru 1811 izkazal z enim najvišjih prispevkov za nove zvonove v farni cerkvi – 50 goldinarji.
Bil je bister in ambiciozen. Na analitičen način je spoznal, da se izplača postati mostninski zakupnik na mostu čez Savo v Kranju in to je tudi dosegel.
S prvim majem 1790 je za šest let pridobil mestno »užitnino za loden in platno«. Prejo so izdelovali posamezniki in družine iz Kranja in oklice, on pa je ustanovil kocarijo kjer so iz te preje izdelovali odeje. V istem času se je ukvarjal tudi s trgovino z žitom in deželnimi pridelki ter z žimarstvom. Prodajal je tudi med, ki ga je delno prideloval sam v čebelnjakih v Vogljah, delno pa kupoval v Ljubljani in okolici ter po Gorenjskem.
Že od vsega začetka je trgoval s kramarskim blagom. Preprodajal je uvoženo sadje in zelenjavo, kolonialno blago, tkanine in kovaške izdelke. Precej dolgo se je ukvarjal tudi z dobavo kruha za vojaštvo. Moko so mleli v njegovem mlinu na Lajhu. Leta 1830 je tam kupil še nekaj zemlje, da je tam zgradil najprej usnjarno nato pa še mlin za ježice, da so pridelovali tanin, tj. čreslovo kislino.
Ukvarjal se je tudi z denarništvom. Že pri trgovskih kupčijah je kreditiral krmarje in tudi večje trgovce ter posestnike. Pri večjih vsotah se je zavaroval pred izgubo s prenotacijo v zemljiški knjigi. Tako je pridobil nekaj njiv in travnikov, malo pred smrtjo pa še pristavo mesarja Antona Mraka.
Z raznovrstnim blagom (predvsem žito, deželni pridelki, koci, sukno) je največ zalagal kramarje in trgovce širom Gorenjske, postopoma pa se je širil na Koroško, v Trst in Slavonijo.
Žito in koruzo je dobavljal tudi fužinarju Jožetu Fuchsu iz Hriba pri Preddvoru in lastniku fužin na Savi in na Jesenicah, Leopoldu Ruardu.
V zakonu z Elizabeto se mu je rodilo enajst otok, vendar jih je več kot polovica umrla že v mladosti. Hči Marija se je leta 1805 poročila s Karlom Florianom. Deveti otrok je bil njegov naslednik, sin Fidelij. Najmlajša hči Katrina pa se je leta 1824 poročila s trgovcem in gostilničarjem Janezom Mavrilijem Mayrjem.
Leta 1809 je dal sestaviti pogodbo, v kateri je vse premoženje in posest prepustil ženi Elizabeti, pridržal pa si je le pravico do oskrbe in vplivanja v vseh poslovnih zadevah. Za tako dejanje se je odločil zaradi slabega zdravja. Toda preživel je ženo za 15 let, saj je ta umrla po možganski kapi aprila 1821. Okoli leta 1836 je v Kranju morila kolera, vendar je bila za Blaža usodna ukleščena kila.
Po smrti brata Jakoba leta 1816, prav tako trgovca v Kranju, je skrbništvo nad njegovima hčerama prevzel Blaž. Mlajša hči Jožefina se je poročila z Janezom Nepomukom Urbančičem na grad Turn pri Preddvoru. Njuna hči Josipina je postala prva slovenska pisateljica, z umetniškim imenom Turnograjska.





Literatura
N. Budna Kodrič: Blaž Terpinc, kranjski meščan in trgovec, Kranjski leksikon 2005, str. 381-392
error


Glej tudi

link   Gorenjskiglas.si


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 16.2.2011, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5