gorenjci.si gorenjci.si
x



TAVČAR Marijan
Foto: Loški razgledi
Galerija slik
TAVČAR Marijan TAVČAR Marijan TAVČAR Marijan TAVČAR Marijan TAVČAR Marijan TAVČAR Marijan TAVČAR Marijan TAVČAR Marijan TAVČAR Marijan TAVČAR Marijan Zapri TAVČAR Marijan
Foto: Loški razgledi
Foto: Loški razgledi
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

TAVČAR, Marijan


Rojen: 
20. december 1912, Ljubljana
Umrl:  27. november 1981, Škofja Loka error


Občina: 
Škofja Loka



Rodil se je v Ljubljani, vendar je zadnjih osemnajst let, od leta 1963 do smrti leta 1981 preživel v Škofji Loki. Po očetu je bil nečak pisatelja Ivana Tavčarja. V Ljubljani je leta 1931  maturiral na klasični gimnaziji, v letih 1931–35 je študiral na Filozofski fakulteti (oddelek za klasične jezike in književnost). Leta 1939 je opravil strokovni izpit.
Najprej je v letih 1936–37 služboval kot profesor na gimnaziji v Kolašinu (Črna gora), v letih 1937–38 na realni gimnaziji v Podgorici (Črna gora) in v letih1939–41 v Celju.
Leta 1941 ga je aretiral gestapo in izselil v Jagodino (danes Svetozarevo), od koder se je po 1 mesecu ilegalno vrnil v Ljubljano in do konca vojne aktivno sodeloval z Osvobodilno fronto.
Med letoma 1943–45 je poučeval  na klasični gimnaziji v Ljubljani, v letih 1945–46 na realni gimnaziji v Celju, 1946–49 na klasični gimnaziji in 1950–53 na realni gimnaziji v Mariboru, leta 1949 na realni gimnaziji v Ptuju (v. d. ravnatelja), 1959 v Murski Soboti in nazadnje v letih 1959–63 na osnovni šoli v Poljanah nad Škofjo Loko. Leta 1963 je bil invalidsko upokojen.
V letih 1954–59 je bil zaposlen v Knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani.
Od 1954 je bil član Društva književnih prevajalcev Slovenije in Društva strokovnih prevajalcev Slovenije.
Bil je zapriseženi sodni tolmač za novogrščino in 4 svetovne jezike.
Leta 1963 je pridobil status prevajalca umetnika.
Prevajal je s književnega, gledališkega, radijskega, televizijskega, filmskega, strokovnega in znanstvenega področja.

V slovenščino je prevedel med drugim:
W. Faulkner, Sušni september (Naši Razgledi 1953), P. La Mure, Moulin Rouge (1965); N. Heinlein, Gospodarji lutk (1960) ; Gr. Metalious, Mestece Peyton (1971); J. Ol. Curwood, Kazan, volčji pes (1962); Z. Grey, Western Union (1962); Al. Sillitoe, V soboto zvečer in nedelja zjutraj (1962); Irv. Shulman, Zgodba zahodnega predmestja (1966);
Iz starogrščine je med drugim prevedel:
Euripides, Trojanke (1975), Elektra (1978), Aristofanes, Zborovalke (uprizorilo SNG Ljubljana 1964/5); Platon, Protagoras (1966);
Iz novogrščine je prevedel med drugim:
Il. Venezis, Beg (1956),  Mikene (1963),  Blok C (uprizorilo Loško gledališče Šk. Loka 1964, Tržič 1965); Jan G. Sfakianakis, Gospodar na Vatherni (1960); Ognjišče (1963); Novogrške pravljice (1961); St. Mirivilis, Sirena z Lesbosa (1964); Pand. Prevelakis, Sonce smrti. 1966; Grška lirika XX. stol. 1975 (antologija);
Iz latinščine je prevedel Plutarh, Aleksander Veliki (1973);
Prevajal je tudi radijske igre na RTV Ljubljana, med drugimi:
O. Wilde, Nepomembna žena (1952); B. Shaw, Človek in nadčlovek (1953); Menander, Lepotica s Samosa (1956); E. Caldwell, Ljubimkanje črncev (1956); N. Kasdaglis, Lovec na morske gobe (1963); T. Stavru, Pri zadnjih vratih (1964);
Prevedel  je tudi angleška filma Ivanhoe (1953) in Trinajsto pismo (1953).
V novogrščini je pripravil zbirko pesmi M. Žnidaršič, Misospasméno klonári (Nalomljena veja - Atene 1967); Anthologia syghronon slovenon poieton (1972 - antologija 27 slov. pesnikov od Antona Gradnika do Tomaža Šalamuna).
Za radijske oddaje v Atenah je priredil pesmi Mateja. Bora, Kajetana Koviča, Branka Radičeviča.


Literatura
Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008
error


Glej tudi

link   Slovenski biografski leksikon
link   Wikipedia
link   dlib.si


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 26.11.2010, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5