gorenjci.si gorenjci.si
x



STUPICA Gabrijel
Foto: Museums.si
Galerija slik
STUPICA Gabrijel STUPICA Gabrijel STUPICA Gabrijel STUPICA Gabrijel STUPICA Gabrijel STUPICA Gabrijel STUPICA Gabrijel STUPICA Gabrijel STUPICA Gabrijel STUPICA Gabrijel Zapri STUPICA Gabrijel
Foto: Museums.si
Foto: Museums.si
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

STUPICA, Gabrijel


Rojen: 
21. marec 1913, Dražgoše
Umrl:  19. december 1990, Ljubljana error


Občina: 
Železniki



Rodil se je v učiteljski družini. Leta 1931 je zaključil realko v Ljubljani, nato študiral na ALU v Zagrebu – dve leti risanje (1931-33, prof. M. Vanka, J. Kljakovič, O. Mujadžič), nato slikarstvo (1933-37, prof. L. Babič). Nanj sta vplivala obiska Tizianove razstave v Benetkah (1937) in razstava mojstrovin iz madridskega Prada v Ženevi (1939). Po vojni je dvakrat potoval v Pariz, redno obiskoval Beneški bienale, kjer je bil leta 1952 in 1958 vključen v jugoslovansko selekcijo in 1958 vzbudil pozornost mednarodne kritike, na posebni razstavi v okviru bienala pa je razstavljal tudi 1968. Leta 1959 je razstavljal na Documenti v Kasslu. Leta 1946 se je iz Zagreba preselil v Ljubljano, kjer je istega leta postal redni profesor za slikarstvo na novoustanovljeni ALU (upokojen 1977). Bil je član grupe 69. Kot priznani umetnik je prejel več nagrad, mdr. večkrat Prešernovo nagrado (1948, 1950, 1957 in 1981 za življenjsko delo), Jakopičevo (1970) in nagrado AVNOJ (1977). Bil je dopisni član JAZU, SANU in SAZU.
Na njegova zgodnja dela sta vplivala zamolkla barvitost sočasnega hrvaškega slikarstva ter zanimanje za tradicijo klasične umetnosti. V t.i. temnem obdobju je opustil način realističnega upodabljanja in z močnim poenostavljanjem dosegel v svojih intimističnih motivih posebno čustveno intenzivnost. V drugi polovici 50. let minulega stoletja so postale njegove barve svetlejše, motivno so ga zanimale branjevke, lastni atelje, mize z igračami in drugimi vsakdanjimi predmeti ter lik deklice - hčerke. V 60. letih se je začelo najpomembnejše obdobje belih slik, ki slogovno in vsebinsko pripadajo estetiki evropske eksistencialistične figuralike in t.i. art bruta. Motive je oblikoval z značilno otroško risbo in s prvinami kolaža.
Leta 1994 so bila njegova dela izbrana za razstavo Europa, Europa v Bonnu, najpomembnejšo predstavitev srednje- in vzhodnoevropske umetnosti 20. stoletja. Poleg slikarstva se je občasno ukvarjal še s scenografijo in grafiko. Za svoje delo je prejel veliko domačih in mednarodnih priznanj in nagrad. Razstavljal je na mnogih samostojnih in skupinskih prireditvah doma in v tujini. Stupica je bil poročen z ilustratorko, slikarko Marlenko Stupico. Njuna hči je Marija Lucija Stupica, slikarka, ki se ukvarja z ilustracijo.

Gabrijel Stupica velja za eno osrednjih umetniških osebnosti v Sloveniji in v Jugoslaviji v drugi polovici 20. stoletja. Znan je tudi v tujini. Njegov opus obsega slike (številni avtoportreti, portreti; ukvarjal se je s svojim intimnim svetom, katerega simbole je narisal na monokromna platna), risbe, gvaše, akvarele, grafike. 13 njegovih slik hrani tudi Kunsthalle Nürnberg.

Literatura
Gabrijel Stupica: [(1913-1990) : retrospektiva : Moderna galerija, 18. december 2013-15. maj 2014], Ljubljana 2014
A. Medved: Pregelj, Stupica, Bernard : vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva, Piran 2000
Grupa 69 : Muzej savremene umetnosti Beograd, jun-avgust 1978, Beograd 1978
Gabrijel Stupica: upor = resistance : Mednarodni grafični likovni center Ljubljana, [11. september – 11. november], Ljubljana 2008
N. Zgonik: Študije iz slovenskega modernizma po letu 1945 : (devet monografskih slikarskih interpretacij), Ljubljana 2010
Mize in omizja : [dela iz zbirk Moderne galerije v Ljubljani], Ljubljana 2003
Izbrana dela slovenskih avtorjev iz zbirk Moderne galerije: 1950-2000 : stalna postavitev, Ljubljana 2002
Ž. Škodlar-Vujić: Gabrijel Stupica : Avtoportreti = Self-portraits : 1986/1987, Ljubljana 2006
error


Glej tudi

link   Wikipedija
link   Moderna galerija Ljubljana
link   Museums.si
link   Slovenski biografski leksikon


Prispeval:
Loški muzej
Zadnja sprememba: 19.3.2014, Loški muzej

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5