gorenjci.si gorenjci.si
x



STRNIŠA Gustav
Foto: Dlib
Galerija slik
STRNIŠA Gustav STRNIŠA Gustav STRNIŠA Gustav STRNIŠA Gustav STRNIŠA Gustav STRNIŠA Gustav STRNIŠA Gustav STRNIŠA Gustav STRNIŠA Gustav STRNIŠA Gustav Zapri STRNIŠA Gustav
Foto: Dlib
Foto: Dlib
Foto: Neznan
Foto: Nezn
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

STRNIŠA, Gustav


Rojen: 
6. avgust 1887, Kranj
Umrl:  4. november 1970, Ljubljana error


Občina: 
Kranj



Gustav Strniša je v osnovno šolo hodil v Kranju, gimnazijo je nadaljeval v Rakovniku pri Ljubljani. Šolanja ni dokončal zaradi slabih gmotnih razmer. Že med šolanjem je pisal in igral v gledališču, da bi lahko preživel. Leta 1925 se je preselil v Ljubljano, kjer je deloval kot svobodni književnik. V Ljubljani se je poročil z Alojzijo, sodno uradnico, in imel z njo štiri otroke. Izmed njih je preživel le Gregor Strniša. Postal je poznan pesnik in dramatik.

Pisal je pesmi, prozo, mladinsko liriko in članke. Nastopal je na radiu, imel je predvsem mladinske prispevke.
Njegovo delo je zaznamovala smer moderna, v katero spadajo Oton Zupančič, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov in drugi, navezuje se tudi na impresionizem in kasneje na ekspresionizem, zlasti socialne in delavske podobe.
 
Pesmi je objavljal v mesečniku Domači prijatelj, Mladiki in Ljubljanskem zvonu, v časopisu Domovina je pisal domovinske povesti.

Strniševa dela so povsečena predvsem mladinski književnosti in liriki.  Večino jih je izdal v samozaložbi. Napisal je veliko pravljic za otroke, v katerih nastopajo čarovnice, vile, zmaji, graščaki in razbojniki. Njegove pravljice so poučne, saj govorijo o ljubezni, dobroti, tudi revščini in smrti, vendar pa vedno dobro premaga zlo. Značilne za njegov opus so živalske pravljice, kjer nastopajo živali, ki so poosebljene.

Pesniški zbirki:
Za solncem, 1916; Zvoki in žarki, 1937
Pripovedna proza:
Satire, 1938
Mladinska lirika:
Dedek jež, 1928; Uganke, 1940; Dih prirode, 1944; Mi pa hlebčke pečemo, 1961
Mladinska proza:
Boj in zmaga, 1928; Harmonikar Binček, 1936; Beli slon, 1937; Sveti Miklavž, 1937; Rak veseljak, 1938; Modra golobica, 1938;
Zlati šotori, 1940; Riba Feronika, 1943; Miška, 1944; Lokvanj, 1944; Slike, 1945; Čenčara, 1944; Pravljice, 1946


Literatura
 M. Hladnik: Pesnik? Ti pa v samozaložbo, Gorenjski Glas 2010, št. 79, str.16
Zgodovina slovenskega slovstva, Obdobje moderne, Ljubljana, 1964


 
error


Glej tudi

link   Wikipedia
link   Slovenski biografski leksikon
link   Google books
link   Revija Ognjišce


Prispeval/-a: Jana Bešter, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 19.2.2015, Jana Bešter, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5