gorenjci.si gorenjci.si
x



STANONIK Marija
Foto: arhiv SAZU
Galerija slik
STANONIK Marija STANONIK Marija STANONIK Marija STANONIK Marija STANONIK Marija STANONIK Marija STANONIK Marija STANONIK Marija STANONIK Marija STANONIK Marija Zapri STANONIK Marija
Foto: arhiv SAZU
Foto: arhiv SAZU
Foto: Miran Hladnik
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

STANONIK, Marija


Rojena: 
23. maj 1947, Dobračeva pri Žireh
Umrla:  , error


Občina: 
Žiri



Osnovno šolo je obiskovala v Žireh, ekonomsko srednjo šolo pa v Kranju. Nato je bila dve leti zaposlena pri štipenditorju Alpina Žiri. Potem se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani (slovenščina -A in etnologija-B) in diplomirala leta 1974. Leta 1987 na isti fakulteti dokončala magisterij iz etnologije in leta 1993 doktorat na Filozofski fakulteti Vseučilišča v Zagrebu, kjer je bila promovirana za doktorico družbenih, humanističnih in teoloških znanosti s področja filologije. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani ji je leta 1994 izdala odločbo o nostrifikaciji doktorata s klavzulo, s katero se ji v Republiki Sloveniji prizna akademski naslov "doktorica literarnih znanosti".

Strokovno se je izpopolnjevala na poletnih slavističnih šolah v Brnu (Češkoslovaška, 1972) in v Varšavi (Poljska, 1975), v Budyšinu/Bautzen (tedanja Nemška demokratična republika, 1977) in na Ohridu (Makedonija, 1974). S štipendijo Ministrstva za znanost je opravila neposredno na delovno obveznost navezano izpopolnjevanje pri Enzyklopädie des Märchens, Göttingen (Zvezna republika Nemčija, 1974). Leta 1999 je dobila štipendijo Inštituta za Jugovzhodno Evropo na Dunaju z izpostavo v Ljubljani za študijsko razgledovanje pri Slovenskem narodopisnem inštitutu Urban Jarnik v Celovcu.

Od leta 1974 je zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU v Ljubljani, kjer je v zadnjih letih sodelavka in nosilka nekaj projektov in inštitutskega programa 2009–2013.

Na podlagi lastnega terenskega in arhivskega dela in s pomočjo študentov se je arhiv slovenske slovstvene folklore v omenjenem inštitutu obogatil z nad 40.000 enotami. Na tej podlagi so izšle zbirke: V deveti deželi (Sto slovenskih pravljic iz naših dni (1995);
"Slovenijo je Bog nazadnje ustvaril" (pretekle in sodobne slovenske folklorne pripovedi) / "God created Slovenia last", (Past and Contemporary Slovenian Folk Tales) (1999); Slovenske povedke / iz 20. stoletja (2003); Bela Ljubljana, Zgodbe iz slovenske prestolnice (Glasovi 23), (2001).
V prizadevanju za izdajo slovenske slovstvene folklore je zasnovala in še danes ureja knjižno zbirko Glasovi (Kmečki glas), v kateri je od leta 1988 do sedaj v 39 knjigah izšlo 13.346 slovenskih folklornih pripovedi.
V obdobju 1994–1997 je uredila inštitutski zbornik Traditiones s štirimi tematskimi številkami: Naš živi jezik, Slovstvena folklora, Besede in reči, Res slovenica, quo vadis?

Zagovarja tezo o upravičeni samostojnosti slovstvene folkloristike nasproti etnologiji in literarni vedi. Šele tako osvobojena veda lahko priznava svojo izrazito interdisciplinarnost in življenjsko povezanost tako z obema omenjenima kot tudi drugimi vedami. V zvezi s tem se je udeležila znanstvenih posvetovanj doma in drugod (Avstrija, Češka, Estonija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Slovaška, Srbija). Njena temeljna dela na to témo so: Slovstvena folklora v domačem okolju (1990, 19932); Slovenska slovstvena folklora (1999); Teoretični oris slovstvene folklore (2001), Slovstvena folkloristika med jezikoslovjem in literarno vedo (2004), Procesualnost slovstvene folklore (2006), Interdisciplinarnost slovstvene folklore (2008), Zgodovina slovenske slovstvene folklore (2009).

Od leta 1995 predava slovstveno folkloristiko na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in od leta 1998 do 2009 je isto počela na oddelku za slovanske jezike s književnostjo (do leta 2007 Pedagoške) Filozofske fakultete v Mariboru. Bila je gostujoča profesorica za slovstveno folkloristiko na Akademii v Bielsko Biali (2005/2006), v Zagrebu na Hrvaškem 2007/2008) in v Gradcu v Avstriji 2008/2009).
Pri Slovenski konferenci Svetovnega slovenskega kongresa je zasnovala in še ureja strokovno glasilo Slovstvena folkloristika.

Veliko svojih prizadevanj je vložila v zbiranje slovenskega pesništva iz druge svetovne vojne. Etnološko in literarnozgodovinsko je obdelano v knjigah: "Pozdravljeno trpljenje…." (1993); "Na tleh leže slovenstva stebri stari…" (1993); Iz kaosa kozmos (Žanrski sistem in kontekstualnost slovenskega odporniškega pesništva (1995); Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami (Pesnjenje slovenskih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko v drugi svetovni vojni od 1941 do 1945), (1999); Most /Antologija pesmi iz druge svetovne vojne, ne glede na to, na kateri strani so se znašli njihovi avtorji (2000); »Odpuščam in prosim odpuščanja« (2007), »Žene pa so gledale od daleč« (2010). Prav tako je zbrano in urejeno gradivo iz drugega tabora med drugo svetovno vojno.

Že iz tega se vidi, da se podaja na področja – med njimi sta tudi duhovna literatura, narečna literatura in literarjenje! – ki so (bila) v slovenski kulturni zavesti kakor koli zapostavljena ali zanemarjena. Rezultat prizadevanj zanju so monografija Od setve do žetve (Interpretacija in konkordanca svetopisemskih motivov v slovenski slovstveni folklori (1999), zborniček Bog je videl /Draveljski duhovni večeri (1998) in dve antologiji z interpretacijami: Sonce IHS /Poezija slovenskih jezuitov (1999), Žuborenje (Poezija slovenskih uršulink (2004). Enako je obdelana poezijo slovenskih klaris (Večna luč, 2008), Le Folklore littéraire /Approche pluridisciplinaire d'un phénomene syncrétque, Paris (2009, Slovenska narečna književnost (2007), Literarjenje, kronopisje in rokopisje (2010).

S svojim strokovnim delom se prav tako želi oddolžiti svojemu rojstnemu kraju. Sad postopne obdelave Žirov z etnološkega in (kulturno)zgodovinskega vidika so monografije: Promet na Žirovskem (1987); Žiri in Žirovci v slovenski literaturi /antologija (1997); Čebela – žlahtna spremljevalka slovenske kulture (1995); Štiri matere – ena ljubezen /zgodba neke družine (1997); Dobračeva gorì! /100 let Prostovoljnega gasilnega društva Dobračeva (2002). Ostanite zvesti pevski kulturi Žirov (Čez/ sto let Moškega pevskega zbora Alpina) (2004), Hišna imena v Žireh, 2005; Bele stezice v vrtincih življenja (ob praznovanju stoletnice /1906–2006/ Čipkarske šole v Žireh poklanja svojim klekljaricam Občina Žiri); Žiri na meji (2007).

Z vseh navedenih področij je bilo objavljeno tudi nekaj sto razprav in člankov, kar je vse evidentirano v Cobissu.

Leta 1997 je izdala pesniško zbirko Raztrgane korenine.
Leta 1988 je postala članica Društva slovenskih pisateljev leta.
10. 11. 2011 je na Teološki fakulteti zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Teologija besede v slovenskem kulturnem in duhovnem prostoru.



Literatura
Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 1065
Z. Zorko: Ob šestdesetletnici izredne profesorice dr. Marije Stanonik: Slavistična revija 2008, št. 1 (jan.-mar.), str. [95]-96
J. Vollmaier: Marija Stanonik: Slovenska narečna književnost. Maribor: Jezik in slovstvo 2008, št. 6 (nov.-dec.), str. 85-89
M. Koletnik, Mihaela: Bibliografija Marije Stanonik (1970-2007) (izbor), Slavistična revija 2008, št. 1 (jan.-mar.), str. 97-105
P. Kodre: Ob šestdesetletnici urednice, Slovstvena folkloristika nov. 2007, št. 2
M. Naglič: Prva dama slovenske slovstvene folkloristike :
dr. Marija Stanonik, slovenistka in etnologinja: Gorenjski glas 2006, št. 28 (7. apr.), str. 12
J. Koder: Praznik v Žireh, ko je izr. prof. dr. Marija Stanonik postala prva častna občanka občine Žiri, Glasnik Slovenskega etnološkega društva 2005, št. 4, str. 120-121
J. Košnjek: Leta 2005 so nam ostali v spominu : dr. Marija Stanonik, častna občanka občine Žiri: Gorenjska 2005, str. 49
H. Ložar-Podlogar: Murkova nagrada in priznanja etnologom, Glasnik Slovenskega etnološkega društva 2001, št. 1/2, str. 139-141
M. Ramšak: Med slavisti veljam za etnologinjo, med etnologi za slavistko : intervju z dr. Marijo Stanonik, Glasnik Slovenskega etnološkega društva 1997, št. 4, str. 57-61
N. Jenuš: Pesnjenje je bilo moja skrivnost : pogovor z dr. Marijo Stanonik, slavistko, etnologinjo in pesnico, Večer 1997, št. 124 (31.V.), str. 46

error


Glej tudi

link   Wikipedija.org
link   Inštitut za slovensko narodopisje SAZU
link   dlib.si
link   Žiri.si
link   Univerza v Ljubljani.si
link   revija Ognjišče.si
link   Gorenjskiglas.si


Prispeval/-a: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 16.12.2011, Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5