gorenjci.si gorenjci.si
x



SOKLIČ Boštjan
Foto: osebni arhiv
Galerija slik
SOKLIČ Boštjan SOKLIČ Boštjan SOKLIČ Boštjan SOKLIČ Boštjan SOKLIČ Boštjan SOKLIČ Boštjan SOKLIČ Boštjan SOKLIČ Boštjan SOKLIČ Boštjan SOKLIČ Boštjan Zapri SOKLIČ Boštjan
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

SOKLIČ, Boštjan


Rojen: 
26. oktober 1962, Jesenice
Umrl:  , error


Občina: 
Jesenice



Leta 1990 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je dobil naziv diplomiranega umetnostnega zgodovinarja. Nekaj let je bil učitelj umetnostne vzgoje na Centru srednjih šol Jesenice. Med tem je v Ljubljani opravil izpit iz pedagoško andragoške izobrazbe, leta 1994 pa je dobil naziv profesorja umetnostne vzgoje. Od leta 1995 do 1999 je bil zaposlen v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani kot informator – bibliotekar. V knjižnici je poleg rednega dela organiziral likovne razstave in različna predavanja. Tam je tudi vzpostavil Galerijo Faronika. Med leti 1999 in 2005 je bil kustos v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, kjer je delal kot kustos stalne zbirke grafičnih listov, kustos-pedagog in koordinator za tiskanje grafičnih map. Bil je tudi član Sveta zavoda MGLC, leta 2001 pa eden od selektorjev 24. mednarodnega grafičnega bienala, skupaj z Zoranom Kržišnikom, Markom Francisem in Enzom Di Martinom. V času službovanja v MGLC-ju je sodeloval pri pripravi številnih domačih in mednarodnih likovnih razstav, med katerimi je najpomembnejša Mednarodni grafični bienale. O delu mnogih domačih in tujih umetnikov je napisal tudi strokovne ocene, ki so bile objavljene v različnih publikacijah. Vzporedno je sodeloval tudi z drugimi institucijami, ki pokrivajo likovno umetnost. (Galerija Dvorni trg v Ljubljani, Jeseniški muzej). V sklopu dela v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani je pripravil več selekcij slovenskih grafičnih ustvarjalcev za razstave v tujini. Dokumentacija o njegovem delu je na voljo v Dokumentacijskem oddelku Moderne galerije v Ljubljani in v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Zadnjih nekaj let dela kot kustos v Loškem muzeju Škofja Loka, kjer se ukvarja s pripravo likovnih razstav v Galeriji Ivana Groharja in aktivno sodeluje pri različnih muzejskih projektih Loškega muzeja kot pisec in muzealec.

Pod vplivom progresivnega rocka, bluesa in angleške folk-rock glasbe je v gimnazijskih letih Soklič kot kitarist z violinistom Jernejem Brencetom osnoval skupino Ejga, v tistem času znano po psihadelični glasbi. Leta 1983 sta ustanovila akustično zasedbo Vijolica, ki je slovensko glasbeno sceno obogatila z uglasbenimi biseri domačih in tujih pesnikov (Minatti, Lorca idr..), pojavila se je tudi na eni od prvih slovenskih pop delavnic. Ob izteku leta 1984 se je skupina Vijolica razšla, Soklič pa se je idejno in muzikalno »uglasil« z jeseniškim pesnikom Damjanom Jensterlom, s katerim sta sestavila zasedbo Preja in Luč. Leta 1986 je Soklič skupaj s pevcem Alešem Hadalinom in kitaristko Matejo Blaznik ustanovil skupino Tantadruj. Kmalu se jim je pridružil še Dino Gojo na violončelu. Soklič je vzporedno kot basist nastopal s trans-univerzalno jazz-rock skupino Swinging hibiscus from Lost Paradise, kot solo kitarist z rock skupino Orion z Jesenic, nato sodeloval še s skupinama Filomena iz Radovljice in Kadilak z Jesenic, vseskozi pa ostajal zvest ustvarjanju v okviru skupine Tantadruj kot skladatelj, kitarist in pisec besedil. Tantadruj sodi med klasiko slovenske akustične glasbene scene. Povezuje originalno glasbeno izraznost z vplivi in izročili različnih kultur. Njihova odlika je tudi v uspešnih uglasbitvah poezije domačih in tujih avtorjev (od Prešerna, Jenka, Voduška, Kosovela, vse do Puškina, Lermontova, Shakespearea in drugih pomembnih svetovnih pesnikov), ki so po večini Sokličevo delo. Ukvarja se tudi s komponiranjem instrumentalnih skladb, v slovenski glasbeni prostor pa kot kitarist vnaša posebno izraznost, stkano iz tradicij bluesa, klasične in ljudske glasbe.
Po desetletnem premoru je Soklič leta 2009 skupino Tantadruj spet sestavil in z njo posnel zgoščenko na temo Prešernovih pesmi.

Vir: zapis Boštjana Sokliča, Jesenice, december 2010

Dela:
Tantadruj, 1990 (LP plošča)
Otroški bog, 1991 (pesniška zbirka)
Skupaj, 1991 (kaseta, soavtor Damjan Jensterle)
Za soncem, 1996 (kaseta)
Tantadruj, Strunam, 1997 (cd)
Zdene Vodopivec: Somišljeniki, 1998 (cd)
Tantadruj, Karantanski blues, 2000 (cd)
Tadruj, Esgaroth, 2002 (cd v elektronski obliki)
Tantadruj, Kar je beži, 2010 (cd, na temo poezije Franceta Prešerna)
Tantadruj, 1987-1991, 2012 (cd)
Tantadruj, Pesmi iz polifona, 2012 (cd)
Đoka in Soko gresta v Maroko (Soklič, Blaznik, Slak), 2018 (cd)


Literatura
D. Jensterle: Boštjan Soklič: portret, Mentor 1997, št. 3-4 (april), str. 84-86
I. Kavčič: Prešeren mi prišepne --- : Boštjan Soklič, umetnostni zgodovinar in glasbenik, Gorenjski glas 2010, št. 97 (7. dec.), str. 10-11
D. Sedej: Boštjanova lirika na kaseti, Gorenjski glas 1994, št.22 (22.III.), str. 11
I. Kavčič: Za soncem: Boštjan Soklič, Gorenjski glas 1995, št. 31 (18.IV.), str. 6
I. Kavčič: Dokument časa, ki je brezčasen: skupina Tantadruj na cedeju, Gorenjski glas 1998, št. 4 (16.I.), str. 28
M. Poštrak: Tantadruj – poezija z napevom, Apokalipsa 2011, št.148–149, str. 269– 276
A. Lutman: Potujoče zveni, Glasna 2013, št. 1, str. 26–27

error


Glej tudi

link   Tantadruj.si
link   psychedelicfolk.homestead.com
link   Gorenjskiglas.si


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 10.4.2018, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5