gorenjci.si gorenjci.si
x



SODJA Simon
Foto: Arhiv Draga Sodja
Galerija slik
SODJA Simon SODJA Simon SODJA Simon SODJA Simon SODJA Simon SODJA Simon SODJA Simon SODJA Simon SODJA Simon SODJA Simon Zapri SODJA Simon
Foto: Arhiv Draga Sodja
Foto: Arhiv Draga Sodja
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

SODJA, Simon


Rojen: 
15. februar 1899, Blejska Dobrava
Umrl:  9. september 2001, Blejska Dobrava error


Občina: 
Jesenice



Doma je bilo 11 otrok, 9 jih je preživelo. V osnovno šolo je hodil od 6. do 12. leta. V razredu je bilo od 15 do 20 otrok. Učiteljica jih je naučila brati, pisati in malo računati. Leta 1906 je bil Simon Sodja na železniški postaji, ko se je ob odprtju proge Jesenice-Gorica z vlakom peljal mimo Blejske Dobrave prestolonaslednik Franc Ferdinand. Vpoklicali so ga v vojsko in bil je na italijanski fronti. Ko je 12. ofenziva propadla, so jih Italijani zajeli v bližini Bolzana. Zdravi Slovenci so šli v ujetništvo, Čehe in Madžare ter ranjene Slovence, med katerimi je bil tudi Simon Sodja, pa so spustili, da so šli domov. S še tremi Slovenci je šel do Lienza, od tam pa z vlakom proti Jesenicam. Tam sta ga srečala dva Maistrova borca. Namesto na Blejsko Dobravo je šel na Koroško. Tam je bil devet mesecev, dokler razmejitvena komisija ni končala svojega dela. Po končani prvi svetovni vojni, ko je bil tri mesece že doma, je moral še za devet mesecev v jugoslovansko vojsko.

V železarni je začel delati leta 1917 pri martinovkah. Trideset let so bile nedelje in prazniki tudi delovni dnevi, delali so po 12 ur na dan. Leta 1927 se je poročil z domačinko Marijo in na Blejski Dobravi sta zgradila hišo, v kateri je živel do svoje smrti. Leta 1928 se mu je rodil edini sin Sašo. Kasneje je delal v tovarni elektrod na Blejski Dobravi, potem pred upokojitvijo pri parnih kotlih na Slovenskem Javorniku. Po delu v železarni je pomagal pri kmetih na Blejski Dobravi. Leta 1962 je šel v pokoj.

Nagrade in priznanja: leta 1998 je prejel plaketo Slovenske vojske, tega leta je na predlog ZLSD postal tudi častni občan občine Jesenice. Decembra 1999 je predsednik republike Milan Kučan ob dnevu samostojnosti odlikoval z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije za častna domoljubna dejanja v boju za severno mejo Maistrove borce, ki so ob koncu prve svetovne vojne soustvarjali temelje slovenske suverenosti. Odlikovanje je predsednik republike simbolično izročil Simonu Sodju. Je častni občan Jesenic.

 

Literatura
 R. Klinar: Simon Sodja: edini živeči Maistrov borec, Jeseniški zbornik 2000, št. 8, str. 155-158
A. Mrak: Poslednji borec generala Maistra. Dnevnik 2000, št. 276/277, str. 22
D. Sedej: Simon Sodja sprejel prijatelje : 102 leti najstarejšega Maistrovega borca, Gorenjski glas 2001, št. 3, str. 11
V. Felc: Simon Sodja je dopolnik 102 leti, Delo 2001, št. 38, str. 7
S. Umjenovič: Simon Sodja dočakal tretje tisočletje, Večer 2001, št. 36, str. 11
S. Umjenovič: Simon Sodja (1899 - 2000), Večer 2001, št. 209, str. 11
D. Sedej: Umrl je Simon Sodja, Gorenjski glas 2001, št. 72, str. 1
error


Glej tudi

link   Zgodovinsko društvo
link   Zgodovinsko društvo
link   Dnevnik
link   Mladina


Prispeval/-a: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Zadnja sprememba: 19.7.2012, Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5