gorenjci.si gorenjci.si
x



SMOLNIKAR Andrej Bernard
Foto: Neznan
Galerija slik
SMOLNIKAR Andrej Bernard SMOLNIKAR Andrej Bernard SMOLNIKAR Andrej Bernard SMOLNIKAR Andrej Bernard SMOLNIKAR Andrej Bernard SMOLNIKAR Andrej Bernard SMOLNIKAR Andrej Bernard SMOLNIKAR Andrej Bernard SMOLNIKAR Andrej Bernard SMOLNIKAR Andrej Bernard Zapri SMOLNIKAR Andrej Bernard
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

SMOLNIKAR, Andrej Bernard


Rojen: 
29. november 1795, Kamnik
Umrl:  december 1869, Philadelphia error


Občina: 
Komenda



Andrej B. Smolnikar se je rodil pred 222. leti v Kamniku očetu Jožefu (mesarju) in materi Jedert, roj. Bernot. Osnovno šolo je z odliko končal pri kamniških frančiškanih, ki so ga napotili v Ljubljano na študij teologije. Za sošolca je imel Barago in Čopa. Leta 1819 je bil posvečen v duhovnika in od takrat je kaplanoval v Stični, Zagorju ob Savi, Starem trgu na Notranjskem in Škofji Loki. Smolnikar je pri škofu Wolfu leta 1825 dvakrat prosil za odpust iz škofije v želji in prepričanju, da bo v samostanu dobil največ časa za študij. Odpust je dobil ter odšel k benediktincem v Šentpavel na Koroškem. Tu se je 1826 zaobljubil, prevzel ime Bernard in dve leti vneto študiral biblijo in patristiko. Leta 1827 je bil imenovan za suplenta, 1829 pa za profesorja za novo zavezo na teologiji v Celovcu, kjer je predaval 10 let. Imeli so ga za vzornega duhovnika, vnetega spovednika in učenjaka. Pri svojem delu se je držal načela, da ima pri razlagi svetega pisma prvo besedo razum, ne pa avtoriteta cerkve. Veljal je za izredno nadarjenega, izobraženega in duhovitega. V tem času je v Ljubljani prijateljeval s Čopom, Vodnikom in Jakobom Zupanom, v Celovcu pa s Slomškom in Prešernom. Veliko je razmišljal o razdvojenosti med narodi in verskih ločinah, najbolj ga je motilo papeštvo, ker je po njegovem mnenju razdvajalo kristjane. Verjel je, da mu bog pošilja znamenja, po katerih je izbran za združitev vseh krščanskih ver v eno cerkev.
Ko je izvedel, da je Baraga prišel iz Amerike, ga je prosil, če ga vzame s seboj. Pod pretvezo, da gre v novi svet za misijonarja, je Baraga Smolnikarju na Dunaju leta 1836 izposloval dovoljenje za izselitev v Ameriko. Tam je Smolnikar izstopil iz katoliške cerkve, v Bostonu je izdajal dva časnika v nemščini, pisal razne spise v angleškem, francoskem in indijanskih jezikih, napisal je tudi tri obsežne knjige v latinščini z željo, da Američane odvrne od udeležbe pri vatikanskem cerkvenem zboru. Baraga in Franc Pirc nista sprejemala njegovih nazorov, zato ju je kasneje napadal in izobčil, kot vse ostale, ki niso želeli študirati njegovih spisov. Veliko je potoval, nenehno govoril v javnosti in poskušal pridobiti ljudi za svoje ideje. Pisal je tudi pisma raznim vplivnim osebam, mdr. predsednikom ZDA. Obiskoval je socialistične naselbine, ki so nastajale po Ameriki sredi 19. stoletja, in se nad njimi tako navdušil, da jih je ustanavljal tudi sam. Leta 1841 je kupil 4.000 hektarov veliko posestvo v Limenstonu v Pennsylvaniji in na posestvu skušal ustanoviti svojo prvo naselbino po načelih utopičnega socializma. Z J. Etzlerjem, izumiteljem in fantastom, je poskušal z uporabo vodne energije mehanizirati poljedelstvo, toda poskus je po enoletnem delu propadel. Drugo naselbino je osnoval v gorovju Virginije. Tam je zgradil dvorano za shode in govoril lastnikom sužnjev, redno izdajal časopis in povabil predsednika ZDA Polka, naj podpre njegovo komuno. Ker ni bilo interesa za uresničitev njegove ideje "mirovne zveze", je šel v Illinois in leta 1849 ponovno ustanovil komuno skupaj z nekim premožnim članom gibanja. Ko je pristaš na poti v naselbino utonil, je Smolnikar to doživel kot slabo znamenje in idejo opustil.
Šele leta 1859 je uspel v Pennsylvaniji, kjer je znova ustanovil utopično naselbino, o čemer poroča v knjigi The Great Message to All Governments and All Nations. Tam naj bi nasadil sadno drevje in vinograde. Naselbina bi bila tudi center mirovnega gibanja. V Washingtonu je osebno prosil za pomoč vse vplivneže, toda pomoči ni dobil. Svojo naselbino je imenoval Mirovna zveza, v njej je nameraval osnovati pravo republiko, v kateri bo vse premoženje skupno, njen namen je bila ustanovitev vesoljne republike miru. Umrl je pozabljen in zapuščen leta 1869 v bolnišnici v Philadelphiji. Njegove spise hranijo predvsem knjižnice v ZDA. Znano je, da je skušal preprečiti tudi ameriško državljansko vojno.

SMOLNIKAR, Andrej Bernard: Eines ist Noth, nämlich die glorreiche Erscheinung unsers Herrn Jesu Christi, wie sie sich in unsern Tagen durch vielfältige Zeichen, deren Erklärungen in diesem Buche zu finden ist, zum allgemeinen Frieden für alle Völker wunderbar offenbaret, möglichst weit bekannt zu machen / geschrieben von Andreas Bernardus Smolnikar. - [Philadelphia : der Verfasser], 1841 (Philadelphia : J. Bötticher). - 636 str. 

SMOLNIKAR, Andrej Bernard, Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar. - [Boston : der Verfasser], 1838-1840. - 3 zv. (461, 600, 856 str.)
 


Literatura
ZIKA, Ivan: Nekaj o Kamničanu Andreju Bernardu Smolnikarju, / V: Kamniški zbornik (1960), letnik 6, str. 69-86. 

VOVKO, Andrej: Smolnikar, Andrej / V: Slovenski etnološki leksikon / uredil Angelos Baš s sodelovanjem uredniških odborov. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2004. Str. 557.
 
STANONIK, Janez: Andrej Bernard Smolnikar / Vsebuje tudi: Bibliografija glavnih Smolnikarjevih samostojnih publikacij / V: Zgodovinski časopis. št. 2 (1995), str. 183 -191. 
 
KOBLAR, France: Smolnikar Bernard / Kr. + Snk. + Gpn. / V: Slovenski biografski leksikon. - V Ljubljani : Zadružna gospodarska banka, 1925-1991, Knj. 3, str. 392-396.

SITAR, Sandi: Andrej Bernard Smolnikar : v čas zapisani Slovenci / V: Gea , št. 7 (jul. 2005), str. 72-75.

ROZMAN, Franc, Radikalni ustanovitelj utopičnih naselbin / V: Slovenska kronika XIX. stoletja / [več avtorjev]. - Ljubljana : Nova revija, 2001-2003.- Knj. 1: 1800-1860 (2001), Str. 218-219.


 
error


Glej tudi

link   Slovenska biografija
link   Gorenjski glas
link   Kamnik info


Prispeval/-a: Tanja Smiljanič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 3.5.2017, Tanja Smiljanič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5