gorenjci.si gorenjci.si
x



SENTIMER Florijan
Foto: Neznan
Galerija slik
SENTIMER Florijan SENTIMER Florijan SENTIMER Florijan SENTIMER Florijan SENTIMER Florijan SENTIMER Florijan SENTIMER Florijan SENTIMER Florijan SENTIMER Florijan SENTIMER Florijan Zapri SENTIMER Florijan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

SENTIMER, Florijan


Rojen: 
6. februar 1786, Kranj
Umrl:  okoli 1836, Rusija error


Občina: 
Kranj



Florijan Sentimer se je rodil v Kranju, v družini kleparskega mojstra in hišnega posestnika francoskega rodu Florijana in mati Urške (roj. Kroll), ki je bila domačinka. Nadarjen in priden fant je z dvanajstimi leti zapustil rojstni kraj in se kot cesarski štipendist leta 1798 napotil v Ljubljano. Tam je bil do 1802. leta dijak ljubljanskega liceja. V času izobraževanja je spoznal sošolca Urbana Jerina, poznejšega homeopata, profesorja bogoslovja in stolnega dekana v Ljubljani, s katerim je vse življenje ostal v prijateljskih odnosih. Po dveh letih študija filozofije v Ljubljani se je njuna skupna učna pot zaključila, Sentimer je šel na Dunaj študirat medicino pri profesorju fiziologije Gregorju Prochaski. V tem času se je rad družil s starejšim Jernejem Kopitarjem, dr. Jakobom Zupanom ter pesnikom J. A. Suppantschitschem.
Po končanem študiju na Dunaju, proti koncu 1810. leta, je na veliko presenečenje svojih prijateljev šel na pot po Evropi. Najprej je odpotoval na Bavarsko, da bi šel v Španijo, vmes je bil tudi v Heilderbergu. V Parizu je nepričakovano vstopil v Napoleonovo veliko armado in z njo leta 1812 dospel do Moskve kot polkovni zdravnik. Po strahovitem porazu Francozov je postal ruski ujetnik in se v vojaški bolnišnici v Orlu leta 1813 prvič srečal s kolero. V ujetništvu je bil približno poldrugo leto, a je po njegovem koncu vseeno ostal v Rusiji. Hitro se je znašel med Rusi, se oženil z Rusinjo in dobil dva sina in hčerko (po nekaterih podatkih dve hčerki). Ruski car Aleksander I. mu je priznal dunajsko diplomo, ker je Rusija zaradi naraščajoče epidemije kolere v tem času močno potrebovala zdravnike. Ta huda bolezen se je širila z vzhoda, zato so Sentimerja z drugimi zdravniki poslali v Saratov na Volgi. Že drugi dan po prihodu na ogroženo območje sta za kolero resno zbolela oba njegova sinova, naslednji dan pa še hči. Sentimer jih je takoj namazal s terpentinovim oljem in tako, kakor je trdil, ustavil razvoj kolere.
O tej izkušnji je pisal v svoji knjigi "Še nekaj o koleri", ki jo je izdal v Moskvi leta 1833. Kmalu je napisal še bolj natančen prikaz bolezni, ki ga ruska cenzura ni želela natisniti, zato se je odpravil v Evropo in 1836. leta v Leipzigu izdal 131 strani obsegajočo broširano knjižico, pod naslovom Die Cholera heilbar! (Kolera je ozdravljiva!). Predstavil se je kot "doktor medicine in svobodni zdravnik v Petrogradu", ki je v knjigi laikom in zdravnikom ponujal preproste in dostopne metode zdravljenja kolere. Knjiga je precej kritična do ruske medicine in zdravnikov, ki jim Sentimer očita pomanjkanje splošne razgledanosti in izobrazbe. Menil je, da ne obstaja posebno zdravilo za kolero in da ga tudi v prihodnje ne bo, da je osnovno pri bolniku zaustaviti drisko in bruhanje in ohranjati osnovne življenjske funkcije. Sentimerjevi kolegi so namreč kolero zdravili s čudaškimi prijemi: bolnike so drgnili, jim dajali piti ledeno mrzlo vodo, jim nastavljali pijavke na kožo, jih zakopavali v pesek in nanje celo navezovali vreče s soljo ali žitom ... Tudi Sentimerjevo mazanje s terpentinovim oljem je bilo precej nenavadno, ne ve se, ali se je obneslo pri okrevanju njegovih otrok.
Že leta 1830 je v Ljubljano prispela novica, da je Sentimer umrl za kolero, ker je Mihael Pagliaruzzi pl. Kieselstein, graščak na Golniku, izgubil stike z njim. O tem je poročal časopis Illyrisches Blatt (Ilirski list) in ob tej priložnosti objavil tudi žalostinko Jakoba Zupana z naslovom Sentimer Florijanu, ozdravniku, pokošenemu od kolere 1830 na Ruskem, v Moskvi, s podnaslovom Kam Kranjec ne gre! 
Drugi viri navajajo, da je umrl leta 1836 v Rusiji ali na poti v domovino.



Sentimer, Florian: Ešče nječto o holerje, Doktora Medicini Floriana Sentimera, Moskva : V Universitetskoj Tipografij, 1833


Sentimer, Florian: Die Cholera heilbar! Oder Beleuchtung aller bisher erschienenen Heilarten dieser Krankheit, nebst Angabe einer eigenen, Alles erschöpfenden, der Forderungen des gesunden Menschenverstandes und der Angewissenschaft entsprechenden, dabei ganz einfachen und sehr leicht allgemein ausführbaren Heilmethoden. Für ...te und Nichtärzte. Vom Doctor d. Medizin Florian Sentimer .Quedlinburg ; Leipzig : Druck U. Verlag von Gottfr. Basse, 1836



 


Literatura
 
Bajd Marin, Kam Kranjec ne gre! zdravnik Florijan Sentimer in 200 let Ilirskih provinc/ V: Življenje in tehnika, Letn. 60, št. 11, (nov. 2009), str. 53-57
 
error


Glej tudi

link   dLib
link   Slovenska biografija


Prispeval/-a: Tanja Smiljanič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 16.11.2017, Tanja Smiljanič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5