gorenjci.si gorenjci.si
x



RUS Josip  (Andrej)
Foto: arhiv družine Rus
Galerija slik
RUS Josip  (Andrej) RUS Josip  (Andrej) RUS Josip  (Andrej) RUS Josip  (Andrej) RUS Josip  (Andrej) RUS Josip  (Andrej) RUS Josip  (Andrej) RUS Josip  (Andrej) RUS Josip  (Andrej) RUS Josip  (Andrej) Zapri RUS Josip  (Andrej)
Foto: arhiv družine Rus
Foto: arhiv družine Rus
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

RUS, Josip (Andrej)


Rojen: 
16. marec 1893, Bled
Umrl:  15. september 1985, Ljubljana error


Občina: 
Bled



Rodil se je očetu Ivanu, krojaču, in materi Katarini, rojeni Wester. Osnovno šolo je obiskoval na Bledu. Maturiral je na gimnaziji v Kranju. Tam je kljub prepovedi ravnateljstva zahajal v sokolsko telovadnico. V letih 1911–14 je študiral pravo na Dunaju. Tam je bil član akademskega društva Slovenija in akademskega Sokola. V Sokolu se je udejstvoval že od leta 1908, tj. od ustanovitve tega društva na Bledu.
Maja 1915 je moral nastopiti vojaško službo v Salzburgu. Zaradi protiavstrijskega delovanja so ga večkrat zaprli, nadzorovali kot politično sumljivega in ga poslali v delavski oddelek v Trident. Ob razpadu Avstrije je na Bledu obnovil Sokolsko društvo. Decembra 1918 je zbral 20 sokolskih prostovoljcev, ki so kot samostojna četa odšli v Podrožco v sestav bataljona kapetana Martinčiča in sodelovali v nekajdnevnih obrambnih bojih januarja, aprila in maja 1919.

Leta 1921 je diplomiral na pravni fakulteti na novoustanovljeni slovenski univerzi v Ljubljani. Od maja 1921 do decembra 1922 je bil sodniški pripravnik v Ljubljani. Nato je bil tri mesece sodnik na Brdu pri Lukovici, pet let v Gornji Radgoni, šest let v Višnji gori in osem let do 20. februarja 1942 v Ljubljani. Med letom 1928 in 1933 je dokončal se študij filozofije in se ukvarjal zlasti z razmerjem med etiko in pravom.
Na vseh službenih mestih je aktivno sodeloval v sokolskih društvih, oživil društvi v Gornji Radgoni in Višnji gori. V Ljubljani je delal v sokolskem društvu Bežigrad, sodeloval v tehničnem odboru ljubljanske župe in vodil borbo proti reakcionarnim članom v sokolskem vodstvu. Šestnajstega februarja 1936 je bil izvoljen za podnačelnika ljubljanske župe in na njegov predlog je bila sprejeta resolucija za svobodno in samostojno sokolsko organizacijo. 

Sedemindvajsetega aprila 1941 se je v imenu sokolske skupine udeležil ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte (OF) in bil julija 1941 izvoljen za prvega predsednika Izvršnega odbora OF. Marca 1943 je bil med podpisniki Dolomitske izjave. Aprila 1943 je nastopil na 1. zboru aktivistov OF na Pugledu. Na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju 3. oktobra 1943 je bil izvoljen za podpredsednika IO OF in predsedstva SNOO ter za delegata v AVNOJ. Na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu 29. novembra 1943 je bil izvoljen za podpredsednika AVNOJ in člana zakonodajne komisije AVNOJ in kjer se je prvič srečal z Josipom Brozom Titom.  V začetku aprila 1944 je z Roga odšel v Vrhovni štab. Konec julija je z letalom odpotoval na Vis, kjer je delal v predsedstvu AVNOJ. Od tod je v začetku oktobra šel v Arandjelovac, nato pa v osvobojeni Beograd.

Na zboru delegatov slovenskega sokolstva 8. julija 1945 v Ljubljani je poročal o vlogi in sodelovanju slovenskega sokolstva v NOB in s tem končal svojo sokolsko pot.
Na volitvah v Ustavodajno skupščino leta 1945 je bil izvoljen za ljudskega poslanca v svet narodov in nato za podpredsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, kar je ostal do januarja 1953, ko se je upokojil. Hkrati je bil tudi republiški ljudski poslanec. Leta 1953 je bil član Izvršnega sveta LRS, od 1954 do 1958 pa predsednik republiškega zbora Ljudske skupščine LRS. Od 1945 je član Izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije in nato zveznega odbora SZDL Jugoslavije, član predsedstva SZDL Slovenije do 15.9.1985, od 1951 do 1953 je bil predsednik zveze za telesno vzgojo Partizan Jugoslavije, nato član Izvršnega odbora Partizana ter zvezne in republiške uprave Partizana.
Od avgusta 1948 je bil član ZKS. Je nosilec Partizanske spomenice 1941, imetnik reda narodne osvoboditve I., reda bratstva in enotnosti I., reda zaslug za narod I. in reda jugoslovanske zastave I. stopnje.


Knjiga:
Pričevanja in spomini : o sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji, Ljubljana 1989


Literatura
Veljko Rus: Josip Rus : šolska leta na Bledu : (1898-1903), Razgledi Muzejskega društva Bled 2008.- str. 37-41
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008
Veljko Rus: Prispevek Josipa Rusa in slovenskega Sokola k nastanku Osvobodilne fronte, Borec : revija za zgodovino, literaturo in antropologijo 2001, str. 227-235
Enciklopedija Slovenije, 10. zvezek, Ljubljana 1996, str. 331-332
M. Adamič: Josip Rus - Andrej, Pričevanja in spomini. Borec, Ljubljana 1989, 396 str., Arhivi : glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 1989, št. 1/2, str. 97
J. Perovšek: Oris življenja in dela Josipa Rusa, Pričevanja in spomini : o sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji, str. 5-26
Slovenski biografski leksikon, 9. zvezek, Ljubljana 1960
error


Glej tudi

link   Wikipedia.org
link   Slovenski biografski leksikon.si
link   europeana.eu
link   had.si
link   podpalmo.si
link   narodne-pesmi.si
link   GorenjskiGlas.si
link   arsq.gov.si
link   eizo.rtvslo.si


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 7.4.2011, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5