gorenjci.si gorenjci.si
x



RASP Maksimilijan Leopold
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik
RASP Maksimilijan Leopold RASP Maksimilijan Leopold RASP Maksimilijan Leopold RASP Maksimilijan Leopold RASP Maksimilijan Leopold RASP Maksimilijan Leopold RASP Maksimilijan Leopold RASP Maksimilijan Leopold RASP Maksimilijan Leopold RASP Maksimilijan Leopold Zapri RASP Maksimilijan Leopold
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice

RASP, Maksimilijan Leopold


Rojen: 
19. november 1673, Škofja Loka
Umrl:  12. december 1742, Kamnik error


Občina: 
Škofja Loka



Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Filozofijo je študiral v Gradcu. Nižje redove je prejel v Ljubljani leta 1693. Med leti 1693-97 je študiral v Rimu, kjer je bil leta 1697 posvečen. Istega leta je doktoriral iz teologije prav tam. Izpopolnjeval se je na Dunaju in v več drugih mestih.
Leta 1699 se je vrnil na Kranjsko Zaprosil je za župnijo Kamnik in jo tudi dobil. Službo v Kamniku, kjer je ostal do konca svojega življenja in bil obenem večino časa tudi arhidiakon za Gorenjsko, je nastopil leta 1700.
Bil je med vodilnimi izobraženci na Kranjskem. Užival je veliko spoštovanje. Leta 1699 je postal član odbora za zidanje stolnice v Ljubljani. Leta 1702 je postal član Academie Operosorum. Nosil je nadimek Indefessus, slov. neutrudljivi, njegovo geslo je bilo Saltus sylvasque peragrant, napisal je delo Oratio in congregatione S. Crucis et St. Philippi Nerei habita.
V umetnosti je podpiral domače umetnike npr. stavbenika Mačka, od slikarjev pa Ilovška, Metzingerja, Purtscherja in obrtnike iz kamniških cehov. Podedovano premoženje je namenil za popravilo, predelavo in polepšanje cerkva v Kamniku in okolici. Zavzemal se je za predelavo kamniške frančiškanske cerkve in samostana. Leta 1724 je na lastne stroške zgradil kapelo sv. Križa nad Kamnikom s pasijonskimi postajami (Kalvarija) in uredil novo pokopališče na Žalah. Leta 1734 je dal podreti staro župnijsko cerkev na Šutni in na svoje stroške postavil novo, za katero je presbiterij poslikal F. Jelovšek. Zavzel se je tudi za prenovo drugih cerkva. Še približno pol leta pred smrtjo je blagoslovil tudi na novo sezidano župno cerkev v Šmartinu v Tuhinju.
Zavzemal se je za razvoj šolstva. Kmalu po prihodu v Kamnik je kupil privatno hišo in jo prezidal v šolo, v kateri je sam in s pomočniki učil otroke branja in pisanja, računanja in gospodarstva. Nadarjenim otrokom se je posebej posvetil. Z njimi je vadil latinski jezik in jih poučeval glasbo. Pomagal jim je pri nadaljnem šolanju na jezuitskem kolegiju v Ljubljani in jih nato pripravljal na duhovniško, učiteljsko ali službo organista. Dvignil je glasbeno kulturo v Kamniku. Njegov učenec je bil tudi F. M. Paglovec, ki je po vzoru Raspove, podobno šolo ustanovil v Sp. Tuhinju.
Med 18. in 26. avgustom leta 1725 je v Kamniku organiziral prvi ljudski misijon na Kranjskem. Zaključne procesije se je udeležilo več kot 17.000 ljudi. Zavzemal se je za organizacijo podobnih shodov tudi drugod. Za zasluge je prejel naslov apostolski pronotar.
V Nadškofijskem arhivu v Ljubljani iz njegove zapuščine hranijo štiri rokopisne knjige z bogato zgodovinsko dokumentacijo: Miscellaneum (uradni in zasebni podatki o sebi in sorodnikih), dve knjigi Memorabilia (zgodovinski zapiski, cerkveni in vladni odloki splošnega in krajevnega pomena) in knjigo formularjev (mnogo prepisov starih in sočasnih listin, pravnih redb, pisem, obrazcev, ki so deloma ohranjeni samo tu).
1722 je v Kamniku ustanovil beneficij zgodnika. Že po njegovi smrti pa je Paglovec po njegovem naročilu leta 1735 ustanovil nov beneficij. Svojo bogato knjižnico je sicer zapustil kartuziji Bistra, a se izvrševalci oporoke s prevzemniki niso mogli dogovoriti in so knjige pristale leta 1745 v cisterci na Kostanjevici.
Na svojo željo je bil pokopan v cerkvi na Šutni. Grof Sigismund Gallenberg mu je postavil nagrobno ploščo z grbom.
Njegov portret je za šmartinsko župnišče v Tuhinju naslikal V. Metzinger, prerisal ga je F. Bergant, v baker ga je vrezal G. A. Wolfgang iz Augsburga. Kopijo slike je za kamniško župnišče leta 1767 napravil A. Niernberger.





Literatura

Slovenski biografski leksikon, 9. zvezek, Ljubljana 1960
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008

error


Glej tudi

link   Europeana


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 25.9.2009, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5