gorenjci.si gorenjci.si
x



PUHAR Jožefa (Jožica)
Foto: Osebni arhiv Jožefe Puhar
Galerija slik
PUHAR Jožefa (Jožica) PUHAR Jožefa (Jožica) PUHAR Jožefa (Jožica) PUHAR Jožefa (Jožica) PUHAR Jožefa (Jožica) PUHAR Jožefa (Jožica) PUHAR Jožefa (Jožica) PUHAR Jožefa (Jožica) PUHAR Jožefa (Jožica) PUHAR Jožefa (Jožica) Zapri PUHAR Jožefa (Jožica)
Foto: Osebni arhiv Jožefe Puhar
Foto: Osebni arhiv Jožefe Puhar
Foto: Osebni arhiv Jožefe Puhar
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

PUHAR, Jožefa (Jožica)


Rojena: 
19. marec 1942, Kranj (Polica pri Kranju)
Umrla:  , error


Občina: 
Kranj



Jožica Puhar se je po Gimnaziji Kranj vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1963 diplomirala na 1. stopnji. 2. stopnjo študija je zaključila na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN) in leta 1975 pridobila naziv diplomirana sociologinja. Za diplomo s področja sociologije dela je dobila Prešernovo nagrado.

V mladih letih je bila dobra športnica (suvanje krogle, skok v višino). V okviru gimnazijske strelske družine, katere soustanoviteljica je, je dosegla odlične rezultate z zračno in malokalibrsko puško ter nastopala tudi na republiških tekmovanjih. Nagnjenje do športa je negovala tudi pozneje. Po vrnitvi z dela v Makedoniji do odhoda na novo diplomatsko nalogo v Grčiji je predsedovala Košarkarskemu klubu Triglav Kranj. 
Spremljevalka njenega dela pa je bila tudi kultura. Hodila je na glasbeno šolo v Kranju. Preko dvajset let je igrala flavto pri godbi na pihala v Kranju, kjer je bila prva ženska članica. V tem sestavu je bil njen instrument tudi saksofon. Igrala je pri simfoničnem orkestru, ki je v tistem času nekaj let deloval v Kranju. Je dobitnica srebrne Gallusove značke. V poznih osemdesetih je bila nekaj let predsednica Sveta za kulturo pri takratni Občinski konferenci SZDL Kranj.

Od 1964 do 1978 je bila zaposlena na Zavodu za zaposlovanje v Kranju kot analitik-statistik, vodja analitike in zaposlovanja, vodja analitično planske službe in namestnica direktorja. Na tem področju je izboljšala informacijsko bazo sistema zaposlovanja, proučevala je kadrovsko strukturo industrijskih oraganizacij, sodelovala pri oblikovanju kadrovske komponente občinskih razvojnih planov v občinah Kranj, Jesenice, Škofja loka, Radovljica in Tržič, pripravljala mnenja o kadrovskih virih za načrtovana investicijska vlaganja večjih podjetij.
Po diplomi na sociologiji je sodelovala tudi v nekaj raziskavah o migracijah v okviru Inštituta za sociologijo v Ljubljani.
Od leta 1979 do leta 1983 je opravljala delo in naloge sekretarke na Občinskem Svetu Zveze sindikatov v Kranju. Opravljala pa je tudi različne funkcije v občini.
Od leta 1983 do 1988 je bila zaposlena v Univerzitetnem inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, kjer je bila namestnica direktorja za nemedicinsko področje, odgovorna je bila za poslovna področja delovanja inštituta.
Od leta 1988 do leta 1990 je bila predsednica Zveze skupnosti za zaposlovanje Slovenije.
Od začetka leta 1990 do maja tega leta je bila zaposlena na Republiškem komiteju za delo kot namestnica predsednika komiteja, odgovorna je bila za zaposlovanje.
Maja 1990 je bila ob imenovanju Vlade RS njena članica in republiška sekretarka za delo. Od leta 1991 do leta 1993 je bila ministrica za delo, do julija 1994 je bila ministrica za delo, družino, socialne zadeve, odgovorna tudi za borce NOV in vojne invalide. Na tem delovne mestu je v slovenski prostor uvedla "aktivno politiko zaposlovanja" in z njenimi ukrepi intervenirala na trgu dela. Nevtralizirala je socialne napetosti, ki so spremljale proces tranzicije in izgube tržišč. Bila je začetnica socialnega partnerstva oz. socilnega sporazumevanja v RS. Ob ekonomskih spremembah se je borila za ustrezni nivo plač delavcev in uvedla sistem kolektivnih pogodb. V času njenega mandata je bil sprejet zakon o soupravljanju delavcev. Pričela je s socialnimi reformami v RS. Vplivala je na izboljšanje invalidske in družinske zakonodaje.
V okviru potrebnih sprememb pokojninskega sistema je ohranjala nivo pokojnin in zagotavljala enak položaj vseh generacij v pokojninskem zavarovanju.
Od leta 1994 do septembra 1999 je bila veleposlanica Republike Slovenije v Makedoniji, dve leti je pokrivala tudi Republiko Albanijjo. Bila je prva slovenska veleposlanica v teh dveh državah.

Od leta 1999 do 2002 je bila veleposlanica na Ministrstvu za zunanje zadeve, kot državna podsekretarka, namestnica nacionalnega koordinatorja Pakta stabilnosti za JV Evropo, pozneje je bila nacionalna koordinatorka te mednarodne pobude in koordinatorka delovanja Republike Slovenije v SECI (pobuda za sodelovanje v jugovzhodni Evropi).
Od leta 2002 do 2006 je bila veleposlanica v Grčiji, od koder je pokrivala Ciper, Armenijo in Gruzijo. Tudi v tem okolju je nadaljevala z izgrajevanem dobrih odnosov med Slovenijo in državami njene pristojnosti. V času tega mandata je Slovenija postala članica EU, v Grčiji se je odvijala vrsta pomembnih aktivnosti, med drugim podpis pristopne izjave k EU.

Leta 2006 se je upokojila. Po upokojitvi deluje največ v Zvezi društev upokojencev Slovenije: je članica Strokovnega sveta in skrbi za mednarodno sodelovanje zveze.
Je tudi aktivna članica Kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov. V letu 2017 je postala članica Upravnega Sveta AGE platform Europe v Bruslju. Deluje v več forumih starejših – v Slovenskem sociološkem društvu, SD, ... in je članica Društva slovensko makedonskega prijateljstva ter Slovensko-grškega kulturnega društva.«

Vir: biografija je povzeta po zapisu Jožice Puhar



Literatura
A. Podbevšek: V deželi sonca in dostojanstvene revščine : na obisku pri Jožici Puhar, slovenski veleposlanici v Makedoniji, Jana 1998, št. 29., str. 18-19
D. Zavrl Žlebir: Grki brez občutka manjvrednosti : dobro leto je veleposlanica Republike Slovenije v Grčiji Kranjčanka Jožica Puhar...  Gorenjski Glas 2004, št. 1, str. 12
T. Kremžar: Pomagaj si sam in država ti bo pomagala : pogovor z republiško ministrico za delo, Večer 1990, št. 278, str. 28
error


Glej tudi

link   wikipedia
link   dlib


Prispeval/-a: Valerija Novak, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 13.4.2018, Valerija Novak, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5