gorenjci.si gorenjci.si
x



PREGELJ Ivan
Foto: Wikipedija.org
Galerija slik
PREGELJ Ivan PREGELJ Ivan PREGELJ Ivan PREGELJ Ivan PREGELJ Ivan PREGELJ Ivan PREGELJ Ivan PREGELJ Ivan PREGELJ Ivan PREGELJ Ivan Zapri PREGELJ Ivan
Foto: Wikipedija.org
Foto: Wikipedija.org
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

PREGELJ, Ivan


Rojen: 
27. oktober 1883, Most na Soči
Umrl:  30. januar 1960, Ljubljana error


Občina: 
Kranj



Ker sta mu starša zgodaj umrla sta dečka vzgajala stara mati Ana, posebno pa domači župnik Jožef Fabijan, ki ga je poslal v Gorico v šole in mu bil do svoje smrti kakor oče. V gimnaziji (1894–1903) je bil gojenec Alojzijevišča. Po maturi je stopil v semenišče, kjer je vztrajal samo 3 mesece, nato je bil pisar pri advokatu dr. Al. Franku v Gorici, dokler ni v jeseni 1904 s Fabijanovo pomočjo odšel na Dunaj študirat slavistiko in germanistiko. Leta 1908 je promoviral z disertacijo P. Rogerius Labacensis, Palmarium Empyreum.
Kot profesor je služil v Gorici (1909/10), v Pazinu (1910/11), v Idriji (1911/12), v Kranju (1912–24), na klasični gimnaziji v Ljubljani (1924–38). Od leta 1938, ko je obolel, je bil večinoma na dopustu, prehodno pa v službi banske uprave (muzej za narodopisje), na III. in IV. moški realni gimnaziji. Leta 1946 je bil upokojen.
Pregelj je začel z poezijo, vendar se je kmalu posvetil samo pripovedništvu in dramatiki. Manj pomembna je njegova kritika in esejistika. Večina njegovih romanov, povesti in novel je po snovi zgodovinskih, vendar jih označuje prav poseben ekspresionistični slog, ki je baladno dramatičen, poln nenavadnih podob in včasih včasih svetopisemsko privzdignjen. S svojim baročno razgibanim in bohotnim izrazjem je Pregelj ustvaril čisto svoj tip ekspresionistične proze. Večina njegovih pripovedi se godi na Tolminskem in Gorenjskem, v njih pa najraje  prikazuje tlačansko življenje in boj kmečkega ljudstva za obstanek (Tolminci), kakor tudi duhovno in telesno stisko posameznika v spopadu z nasilništvom gosposke in s samim seboj. To opisuje njegov najboljši roman Plebanus Joannes. Velja za najizraziteljšega katoliško usmerjenega pisatelja.

Najprej je pisal liriko (Romantika) in balade v prozi.
Za Mohorjevo družbo je napisal več povesti (Mlada Breda, Peter Pavel Glavar - lanšperški gospod in Božji mejniki).
Vzporedno z njimi je pisal izpovedne romane in novele. O tolminskem kmečkem puntu je napisal romana Tolminci ter Štefan Golja in njegovi pa še novelo Matkova Tina. Cikel o duhovniku je zajemal romana Plebanus Joannes ter Bogovec Jernej in novelo Thabiti Kumi.
Napisal je tudi roman o pesniku Simonu Jenku imenovan Simon iz Praš.
Napisal je več dram, med drugimi simbolično svetopisemsko tragedijo Azazel ter tragikomedijo Salve virgo Catharina.


Literatura
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008
B. Pregelj: Ivan Pregelj, Nova revija, Ljubljana 1999
J. Mahnič: Pregljev zbornik : predavanja z znanstvenega simpozija, ki je potekal 27. 10. 1983 ob stoletnici pisateljevega rojstva, Slovenska matica, Ljubljana 1984
M. Dolgan: Kompozicija Pregljevega pripovedništva, Lipa, Koper 1983
T. Debeljak: Ivan Pregelj - monografična studija ob petdesetletnici, Nikšić 1933
Na prizorišču Pregljevih romanov, Ilustrirani Slovenec 16. 2. 1930, str. 52-53


error


Glej tudi

link   kraji.eu
link   Wikipedija.org
link   Delo.si
link   Slovenistika files wordpress.com
link   Slovenski biografski leksikon
link   Dogaja.se
link   Mojforum.si
link   Kranjski-zbornik.si


Prispeval/-a: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 10.12.2010, Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5