gorenjci.si gorenjci.si
x



POTOČNIK Janez
Foto: Wikimedia
Galerija slik
POTOČNIK Janez POTOČNIK Janez POTOČNIK Janez POTOČNIK Janez POTOČNIK Janez POTOČNIK Janez POTOČNIK Janez POTOČNIK Janez POTOČNIK Janez POTOČNIK Janez Zapri POTOČNIK Janez
Foto: Wikimedia
Foto: Wikimedia
Foto: Wikipedija
Foto: Wikipedija
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

POTOČNIK, Janez


Rojen: 
pred 1750, Kropa
Umrl:  9. avgust 1834, Ljubljana error


Občina: 



Slovenski baročni slikar iz Krope velja za začetnika našega meščanskega portretizma. Rodil se je v Kropi kot prvorojenec fužinarja Gregorja Potočnika in njegove druge žene Marijane, rojene Toman iz Kamne Gorice. V razvoju ga je ovirala gluhonemost, a je kljub temu napredoval in se izučil za slikarja. Domneva, da se je izučil na dunajski akademiji ali da se je učil v dunajski gluhonemnici in se kasneje šolal še v Ljubljani pri Metzingerju, ni povsem potrjena. Poleg slik je vir preučevanja Potočnikove umetniške izobrazbe, tehnike in vzorov zbirka njegovih 37 risb v Narodni galeriji v Ljubljani, ki pričajo, da je bil nadarjen in šolan umetnik. Kot je bilo v tedanjem času običajno, se je zgledoval po predlogah velikih mojstrov iz antike in Italije, pa tudi po svojih baročnih predhodnikih. Ustvarjal je do visoke starosti, tako da je opus njegovih, predvsem cerkvenih del – fresk in oljnih del, precej obširen. Svojo nemoč zaradi gluhonemosti je izpovedal na svojevrsten način – na oltarni sliki Sv. Janeza Nepomuka se je leta 1804 v besedilu na upodobljeni knjigi poistovetil s svetnikom molčavcem, ki pravi, da je »kakor en mutec, ki svojih ust ne odpre in ki nima odgovora v svojih ustih…«

J. Potočnik, Leopold Layer in Andrej J. Herrlein so glavni mojstri prehoda od baroka v 19. stol. Potočnik je kot cerkveni slikar naslednik ljubljanskih baročnih mojstrov, pri katerih se je zgledoval glede kompozicije, kretenj in barvne lestvice. Kasneje, v zreli dobi umetniškega ustvarjanja, je prešel v sodobno klasicistično slikarstvo. Tako se je preizkusil tudi v krajini, v zgodovino slovenske slikarske umetnosti pa se je zapisal predvsem kot začetnik portretnega slikarstva v tehnikah olja in pastela.

Potočnikovo cerkveno slikarstvo najdemo v cerkvah v Tunjicah pri Kamniku, v Grobljah pri Domžalah, na Jesenicah idr.. Med portretiranci je najbolj znan baron Michelangelo Zois.

Literatura
I. Cankar: Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi, Ljubljana 1926

V. Štekar – Vidic: Znameniti Kroparji : (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler) , Kropa 1985

Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1995

F. Šerbelj: Baročne Groblje: župnija svetega Mohorja in Fortunata Jarše, Ljubljana 2008
Slovenski biografski leksikon 1925-1991, elektronska izdaja, Ljubljana 2009

S. Hodžić: Janez Potočnik, Kamniške planine: poročilo o konservatorsko-restavratorskih posegih na sliki, Ljubljana 2010

F. Stele: Umetnost svetega: cerkve na Slovenskem, Koper 2011
 
M. Kemperl, L. Vidmar: Barok na Slovenskem. Sakralni prostori, Ljubljana 2014

M. Dražumerič: Gradivo za umetnostno topografijo župnije Kostanjevica na Krki, Vekov tek : Kostanjevica na Krki 1252-2002: zbornik ob 750. obletnici prve listinske omembe mesta 2003, str. 401

F. Šerbelj: Slikarski okras savske cerkve, Štiristo let Marijine cerkve na Savi 2006, str. 38

D. Globočnik: Slikarska zbirka v gradu Strmol, Iz zgodovine gradu Strmol na Gorenjskem  2006, str. 303

F. Šerbelj: Slike iz naše preteklosti, Jesenice: mesto jekla in cvetja 2007, str. 98
error


Glej tudi

link   Slovenska biografija
link   Wikipedija
link   Kropa
link   DLib


Prispeval/-a: Petra Puhar Kejžar, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 26.9.2016, Petra Puhar Kejžar, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5