gorenjci.si gorenjci.si
x



PETERNEL Mihael
Foto: dlib
Galerija slik
PETERNEL Mihael PETERNEL Mihael PETERNEL Mihael PETERNEL Mihael PETERNEL Mihael PETERNEL Mihael PETERNEL Mihael PETERNEL Mihael PETERNEL Mihael PETERNEL Mihael Zapri PETERNEL Mihael
Foto: dlib
Foto: dlib
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

PETERNEL, Mihael


Rojen: 
22. september 1808, Nova Oselica pri Sovodnju
Umrl:  6. avgust 1884, Ljubljana error


Občina: 
Gorenja vas - Poljane



Rodil se je v domačiji Laniše v naselju Podlanišče pri Sovodnju v Poljanski dolini očetu Jožefu in materi Neži Mauri.
Glavno šolo, normalko, je obiskoval v Idriji med letoma 1818 in 1821. Nato se je šolal na gimnaziji v Gorici v letih 1821 in 1822, v Celovcu leta 1823 in v Ljubljani do leta 1829. Filozofijo je študiral na liceju v Ljubljani od leta 1829 do 1831. Teologijo je študiral od leta 1831 do 1835, prav tako v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1835. Kaplanoval je na Dobrovi pri Ljubljani leta 1835, nato v Moravčah do 1839, v Poljanah nad Škofjo Loko do 1843, v Šmartnem pod Šmarno goro v letih do 1850 in v Vodicah do 1852.
Leta 1842 je pripravljal farane Poljan na sončev mrk, ki je bil 8. julija 1842 viden v naših krajih. V Šmartnem pod Šmarno goro je opazoval razelektritvene pojave ob nevihtah. V Vodicah je izdelal lasten telegraf, s katerim se je povezal s kuratom v Zapogah. Ker se je oblastem zdelo njegovo početje nevarno, so mu prepovedali namestitev vodov.
Junija 1851 je napravil učiteljski izpit iz prirodoslovne skupine za realke. 19. julija 1852 je bil imenovan za prvega ravnatelja na novo ustanovljene trirazredne realke v Ljubljani. Učni jezik je bil nemški, a ves čas je bila slovenščina za slovenske dijake obvezen predmet. To službo je vestno in uspešno opravljal do avgusta 1860, ko ga je zamenjal profesor Schnedar iz Brna. Nato pa na istem zavodu deloval kot profesor do predčasne upokojitve julija 1874. Poučeval je religijo, prirodoslovje, fiziko in kemijo.
Skupaj z dr. Francem Močnikom je sodeloval pri izdaji Vegovih logaritemskih tablic in ukvarjal se je s slovensko naravoslovno terminologijo sploh. Pripravil je slovensko terminologijo za učbenike geometrije (1856) in botanike (1857). Leta 1862 objavljeni spis »Imena, znamnja in lastnosti kemiških pervin« je sistematični začetek slovenskega kemijskega imenoslovja.
Dobro se je spoznal tudi na fiziko. Bil je tehnično izurjen v rabi mikroskopa, teleskopa ter v izdelovanju stavbnih načrtov in raznih priprav za fizikalni pouk. Rad je opazoval zvezdno nebo. Vojvodino Kranjsko je opisal tako dobro, da so njegova besedila bila ponekod za vzor zemljepisne predstavitve.
Bil je tudi svetovalec in načrtovalec pri gradnji hiš (npr. Mediatove v Ljubljani), skednjev, kozolcev in hlevov ter mestne razsvetljave. V svojo hribovito domovino je prinesel prve gomolje georgin ali dalij, ki so doma v Mehiki, in to okrasno rastlino naturaliziral na naših tleh.
Dopisoval je v Novice ter med drugim priporočal rabo latinskih imen za mesece namesto narodnih in tedanjih umetno skovanih. Stoletnice Vegovega rojstva se je spomnil s kritičnim življenjepisom ter v njem izrazil željo, da se slavnemu rojaku postavi spomenik.
Pokopan je bil na Navju v Ljubljani. Napis na njegovem nagrobniku je sicer slabše viden, vsebuje pa vse najvažnejše življenjske podatke. V Ljubljani se po njem imenuje Peternelova ulica, ki povezuje, tik za Univerzo, Gosposko in Vegovo ulico in vodi proti nekdanji realki. Peternelova ulica je ena najkrajših v Ljubljani.
Dne 22. septembra 2003, ob 195-letnici njegovega rojstva, so odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši.




Literatura
Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 828
M. Razpet: Mihael Peternel : 1808 - 1884, Kemija v šoli 2004, št. 1 (marec), str. 22-23
S. Pavlič: Spominsko obeležje Mihaelu Peternelu, Šolska kronika 2004, št. 1, str. 180-181
S. Pavlič: Mihael Peternel - duhovnik, učitelj in naravoslovec, Loški razgledi 2001, str. 27-38
M. Naglič: Po ljudeh gor, po ljudeh dol, Mihael Peternel in Ladislav Guzelj, sovodenjska kemika, Gorenjski glas 1998, št. 38 (16. maj), str. 25
A. Struna: Mihael Peternel (1808-1884), Naši znameniti tehniki, Ljubljana 1966, str. 103-105
error


Glej tudi

link   Slovenski biografski leksikon
link   dlib.si
link   Arnes.si
link   Lojzetov blog.com
link   Wikipedija.org
link   turizem-cerkno.si
link   rutars.net
link   planinsko društvo Sovodenj.si
link   Arnes.si
link   dlib.si
link   acta.chem-soc.si


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 24.2.2011, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5