gorenjci.si gorenjci.si
x



PATERNU Boris
Foto: osebni arhiv
Galerija slik
PATERNU Boris PATERNU Boris PATERNU Boris PATERNU Boris PATERNU Boris PATERNU Boris PATERNU Boris PATERNU Boris PATERNU Boris PATERNU Boris Zapri PATERNU Boris
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: Matjaž Rebolj
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

PATERNU, Boris


Rojen: 
5. junij 1926, Predgrad pri Črnomlju
Umrl:  , error


Občina: 
Kranj



Po starših je Gorenjec. Oče je bil rojen na Kuplenku nad Bledom, mati pa v Mostah pri Žirovnici in je iz Čopovega rodu. Kot uradnik je oče služboval v različnih slovenskih krajih, tako da se Boris Paternu v Predgradu blizu Črnomlja rodil po naključju. Leta 1941, ko je bil star petnajst let, se je s starši preselil v Kranj. Tu je preživel najbolj burna, celo nora in hudomušna mladostna doživetja, zato je s tem mestom nekako čustveno povezan. Pravzaprav je z eno nogo ostal v Kranju in je, denimo, leta 1999 organiziral odmevni mednarodni simpozij o Francetu Prešernu, ki ga je v celoti financirala kranjska občina. Je tudi v uredništvu Kranjskega zbornika, v katerem se prepletata zgodovina in znanost in je neke vrste sodobni Valvasor. Nenazadnje, tudi oba njegova sinova sta rojena v Kranju.

Kot gimnazijec je deloval v NOB. Maturiral je leta 1946 na gimnaziji v Kranju. Leta 1951 je diplomiral na oddelku za slavistiko ljubljanske filozofske fakultete. Kot asistent je leta 1960 doktoriral iz literarnih znanosti, opravil habilitacijo, postal docent, leta 1966 izredni in leta1972 še redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Na Filozofski fakulteti je predaval od leta 1961. Upokojil se je leta 1994, ko mu je univerza podelila naziv zaslužnega profesorja in čez dve let še država naziv ambasadorja Republike Slovenije v znanosti. Univerza na Primorskem ga je 2008. leta imenovala za častnega doktorja. S predavanji je gostoval na mnogih tujih univerzah, največkrat v Celovcu in Trstu, pa tudi na Češkem, v Nemčiji in Italiji.
Leta 1979 je bil izvoljen za dopisnega, leta 1985 pa za rednega člana SAZU.

Opravljal je številne strokovno-organizacijske naloge, med drugim je od leta 1978 organiziral simpozije Obdobja v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Leta 1966 je postal sourednik Slavistične revije, od leta 1987 do leta 1991 je bil član glavnega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenija, leta 1988 in 1995 urednik Obdobij, od leta 1990 do leta 1992 pa član uredniškega odbora nove izdaje Brižinskih spomenikov.

Najprej se je ukvarjal s pripovedništvom 19. stoletja in začetki literarne kritike. Bil je organizator skupinskega dela Slovenska književnost 1945–1965 I, II s sodelavci: Franc Zadravec, Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Jože Koruza. V razpravah je obravnaval smeri in sloge slovenske književnosti od reformacije do sodobnosti. Podrobno se je ukvarjal s Prešernom. Realiziral je večletni projekt raziskav s študenti Slovensko pesništvo upora 1941-1945 v štirih knjigah (objavljenih 2300 besedil). Del besedil je izšel v prevodih tudi v Nemčiji, Franciji in Italiji (München 1993; Pariz 1996; Milan 1997).
Literarno zgodovino je prenavljal s postopki imanentne interpretacije ter pozneje sprejemal pobude modernih teoretičnih in metodoloških smeri. Tematsko in jezikovno-stilno obravnavo literarnih del in avtorskih opusov je združeval s strukturnimi in recepcijskimi vidiki v integralno interpretacijo. V literarni zgodovini je raziskoval časovne oziroma obdobne sloge. Prizadeval si je pojasniti evolucijsko dinamiko slovenske literature, zlasti poezije, in v njej odkriti značilne tipološke poteze. Ob tem je teoretično in metodološko utemeljeval svoje poglede in dognanja. Uredil je antologijo slovenske poezije v makedonščini Slovenečka poezija (leta 1972) in dvojezično antologijo Na zeleni strehi vetra − Auf dem grünen Dach des Windes.

Od mnogih prejetih nagrad in priznanj so najpomembnejše naslednje: nagrada Borisa Kidriča za izjemne dosežke v znanosti 1981; srebrni častni znak svobode RS 1996; Župančičeva nagrada mesta Ljubljane (skupinska) 1981; nagrada vstaje slovenskega naroda 1987; častni član Slavističnega društva Slovenije; častni občan mesta Kranja 2006.

Najpomembnejša dela:
Slovenska književnost 1945–1965 I (poglavje Lirika) (Ljubljana, 1967)
Pogledi na slovensko književnost I, II, Ljubljana 1974
France Prešeren in njegovo pesniško delo, I, II, Ljubljana 1976, 1977
Obdobja in slogi v slovenski književnosti, Ljubljana, 1989
France Prešeren – Ein slowenischer Dichter 1800–1849 (München, 1994)
Slovensko pesništvo upora 1941–1945 I–IV ( s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak Popov), Ljubljana in Novo mesto, 1987–1997
France Prešeren – Poeta sloveno 1800–1849 (Gorizia/Gorica, 1999)
Od ekspresionizma do postmoderne: Študije o slovenskem pesništvu in jeziku (Ljubljana, 1999)

Antologije s spremnimi razpravami:
F. Prešeren, Pesmi in pisma, Ljubljana 2000 F. Prešeren, Gedichte, Kranj, Klagenfurt, Ljubljana 1998
Prešernova Zdravljica, faks. 1944, Ljubljana 1988; Kranj 1994
Slovenska lirika 1945–1965, Ljubljana 1967
Na zeleni strehi vetra – Auf dem gruenen Dach des Windes, Klagenfurt-Celovec 1980 ( dvojezična antologija sodobne slovenske lirike)
Edvard Kocbek, Aschenglut, Klagenfurt-Celovec 1996
Leta 1998 je osnoval zbirko Prešernova pot v svet (Kranj, Celovec) s prevodi pesnikovih del v tuje jezike (v nem., ital., franc., hrv., češ., ruš., špan…), urednika France Pibernik in Franc Drolc



Literatura
M. Smolnikar: Kranj ima dva obraza : akademik prof. dr. Boris Paternu je po starših Gorenjec, ki se je po naključju rodil v Beli krajini, Kranjčanka, št. 1 (jan. 2007), str. 12-13
P.D.: Boris Paternu in njegov pogled na književnost, Primorski dnevnik, št. 58 (9. mar. 2007), str. 9
Olga Knez: Literatura, da in vedno : v gosteh prof. dr. Boris Paternu, Primorski dnevnik, št. 112 (12. maj 2007), str. 23
I. Novak Popov: Doživet znanstveni dialog z literaturo : Boris Paternu - osemdesetletnik, Delo, št. 128 (6. jun. 2006), str. 14M. Hanc: Akademik Boris Paternu častni občan Kranja : slovesnosti ob občinskem prazniku v Prešernovem mestu, Delo, št. 277 (30. nov. 2006), str. 6
S. P. Kovačič, A. Hartman: Nagrajenci s kočijo v prešerne čase : "klic iz Kranja me je ogrel na poseben način, bolj kot druge nagrade doslej," je povedal dr. Boris Paternu, častni občan Mestne občine Kranj, Gorenjski glas, št. 97 (5. dec. 2006), str. 1
M. Juvan: Paternujev most med klasiko in modernostjo, Slavistična revija, št. 4 (okt.-dec. 2006), str. [515]-521
P. Kolšek: Ni nedolžnega branja, pa tudi nedolžne literarne zgodovine ne : akademik dr. Boris Paternu, Delo, št. 117 (24. maj 2006), str. 19
A. Sollner Perdih, Bibliografija B. P. 1997–2006, Slavistična revija, 2006, str. 879–893
Boris Paternu (1926), Slovenska esejistika v drugi polovici dvajsetega stoletja.- Str. 157
I. Gedrih: Boris Paternu: Književne študije, Zvon : kulturno - družbena revija, št. 3 (jun. 2002), str. 84-85
I. Gedrih: Trije pogledi na slovensko književnost : Boris Paternu, Književne študije
Z. Tavčar : Boris Paternu: France Prešeren: Pesmi in pisma, Zvon, št. 3 (jun. 2001), str. 91-93
..........
Jože Pogačnik, Prevrednotenja ... : Denis Poniž, Slovenska lirika 1950-2000, 2000, št. 148/149/150 (2002), str. 282-294
A. Logar Pleško in A. Sollner Perdih, Bibliografija B. P. 1986–96, Slavistična revija, 1996, str. 327–339
Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani: 1919−1989, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1989
Munda: Bibliografija Borisa Paternuja: ob šestdesetletnici. Slavistična revija 34, št. 3 (1986), str. 329–339
Univerza v Ljubljani: biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Ljubljana: Univerza, 1995
L. Menaše: Svetovni biografski leksikon. Ljubljana 1994




error


Glej tudi

link   projekti.gimkr.si
link   Wikipedia.org
link   sazu.si
link   sanje.si
link   rtvslo.si
link   Kranjski-zbornik.si
link   dlib.si
link   dlib.si
link   Gorenjskiglas.si
link   Univerza na Primorskem.si
link   Youtube.com


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 16.6.2011, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5