gorenjci.si gorenjci.si
x



NAGLIČ Miha
Foto: osebni arhiv
Galerija slik
NAGLIČ Miha NAGLIČ Miha NAGLIČ Miha NAGLIČ Miha NAGLIČ Miha NAGLIČ Miha NAGLIČ Miha NAGLIČ Miha NAGLIČ Miha NAGLIČ Miha Zapri NAGLIČ Miha
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

NAGLIČ, Miha


Rojen: 
24. april 1952, Žiri
Umrl:  , error


Občina: 
Žiri



Rodil se je v Stari vasi, ki je sedaj osrednji del mesta Žiri. V Žireh je hodil v osnovno šolo (1959-67), v Ljubljani je maturiral na Gimnaziji Poljane (1971) in diplomiral iz filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti (1978). V domači kraj se je vrnil že leta 1977 in ga za daljši čas zapustil samo še dvakrat, zaradi vojaščine (Kruševac, 1979) in študijskega izpopolnjevanja v tujini. Med letoma 1983 in 1985 je bil na študijskem izpopolnjevanju v Parizu na Université de Paris VIII (St. Denis) in École des Hautes Études en Sciences Sociales. Od 1995 živi z družino v Žirovnici (južno od Žirov), ki uradno oziroma zaradi krivic rapalske meje sodi v Občino Idrija, po naravi in zgodovini do leta 1918 pa pripada Žirovskemu. V letih 2003-5 je zaradi rekonstrukcije hiše v Žirovnici živel na Sovodnju. Leta 2008 se mu je že v nekoliko poznih letih rodil sin Jakob.
Je prvi Žirovec, ki se je po končanem študiju na področju humanistike vrnil v Žiri in temu kraju z delom na področju kulture posvetil vse svoje poklicno življenje. Že v letih 1977-78 je s prijatelji iz Kluba študentov Poljanske doline sodeloval pri pripravi in izvedbi več literarnih večerov in legendarne Prešernove proslave 1978. Leta 1980 je z isto skupino ustanovil revijo Žirovski občasnik, ki je v 30 letih izhajanja prerasla v enega najbolj prepoznavnih domoznanskih zbornikov v Sloveniji. Leta 1981 se je kot poklicni animator kulture zaposlil v Krajevni skupnosti Žiri. Leta 1990 je od Ministrstva za kulturo pridobil status samostojnega kulturnega delavca (»samozaposlenega v kulturi«), ki ga ima še zdaj.
Od tedaj se preživlja največ z delom za časopise. Od 1988 je stalni zunanji sodelavec Gorenjskega glasa. Piše eseje, spremne besede in članke za Gorenjski glas. V njem ima tudi stalni rubriki Mihovanja in Knjige in knjigoljubi. V letih 1994-2004 je pisal za Sobotno prilogo Dela, ostal pa je dejaven tudi na polju žirovske kulture, zlasti z urejanjem Žirovskega občasnika in vodenjem Muzejskega društva Žiri, katerega predsednik je od 1995.
Uredil je 31 zvezkov Žirovskega občasnika in 13 knjig v zbirki Knjižnica ŽO. Najprej je uredil brošuro ob 15-letnici MoPZ Alpina (1979, v soavtorstvu s Tonetom Enikom), ki je bila nekakšna »učna ura« za Žirovski občasnik. Pozneje pa še knjižne zbornike ob 50-letnicah Alpine (1997), Kmetijsko-gozdarske zadruge M-Sora Žiri (1998), Kladivarja Žiri (1999), Planinskega društva Žiri (2000), Društva upokojencev Žiri (2001, sourednik), Delavskega prosvetnega društva DPD Svoboda Žiri (2005) ter CD-ploščo Izbrana cela Antona Jobsta (1998). Po naročilu Občine Žiri je uredil cel paket turističnega gradiva (vodnik, turistični zemljevid, zloženka v 4 jezikovnih različicah, 2000).
Napisal je sedem knjig oziroma samostojnih publikacij, ki po vsebini v celoti ali večinoma obravnavajo življenje na Žirovskem.
Napisal je več kot dva tisoč člankov, mnoge od teh na žirovsko temo (pogled v Virtualno knjižnico Slovenije COBISS pokaže konec 2010 ob vpisu njegovega imena v medbibliotečni bazi COBIB.SI kar 1042 »zadetkov«, v bazi NUK pa 161);
Sodeloval je v pripravi in izvedbi cele vrste kulturnih prireditev: proslav, koncertov, gledaliških predstav, razstav, literarnih večerov, predavanj, srečanj v podporo prizadevanjem za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Na predlog občinskega svetnika, g. Viktorja Žaklja, mu je občinski svet podelil Priznanje občine Žiri za leto 2010, za velik prispevek k spodbujanju in intelektualnemu dvigu kulturne dejavnosti ter skrbi za ohranjanje zgodovine kraja in dogodkov ter širjenje vedenja o Žireh in okolici izven občinskih meja.

Vir: zapis Mihe Nagliča, Žiri, december 2010

Dela:
Kdo je kdo na Žirovskem, nekoč in danes : poldruga stotinja znanih in pomembnih Žirovcev, domačinov, rojakov in prišlekov, Žiri 1998
Žirovski vodnik, priročnik za žirovce in vse, ki prihajajo v Žiri; izdala Občina Žiri, 2000 (ponatis 2001)
Kultivirati svoj rovt, Ljubljana 2002
Dediščina rapalske meje, Rupnikova linija in Alpski zid, življenje ob rapalski meji v letih 1918-1943(47); izdalo Muzejsko društvo Žiri, 2005
Žiri na meji, Ljubljana 2007 (urednik - avtor dodatnega gradiva)
Čez Polhograjsko hribovje in Žirovski vrh, Ljubljana 2007 (soavtor)
Pozdravljeni, ljubitelji utrdb! : vodnik po muzejski zbirki in utrdbah okoli Žirov, Žiri 2007


Literatura
Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 745
Enciklopedija Slovenije, 16. zvezek, Ljubljana 2002
D. Bajt, Slovenski kdo je kdo, Ljubljana 1999, str. 362
Beseda o avtorju /Mihu Nagliču/, biografski dodatek v knjigi Kultivirati svoj rovt, Ljubljana 2002, str. 219-221
Miha Naglič, predstavitev avtorja v knjigi Ciciban postane Abraham, Ljubljana-Žiri, 2002, str. 15-17

error


Glej tudi

link   Gorenjskiglas.si
link   Wikipedija.org
link   Gorenjskiglas.si
link   Urad predsednika RS
link   Dnevnik.si
link   Muzejsko društvo Škofja Loka.si
link   RTV SLO.si
link   Gorenjskiglas.si
link   iiskalnik.siol.net
link   dlib.si
link   Frlic-kipar.si
link   ziri.si


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 29.11.2011, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5