gorenjci.si gorenjci.si
x



MRAVLJE Dušan
Foto: osebni arhiv (po teku Atene - Sparta, 2007)
Galerija slik
MRAVLJE Dušan MRAVLJE Dušan MRAVLJE Dušan MRAVLJE Dušan MRAVLJE Dušan MRAVLJE Dušan MRAVLJE Dušan MRAVLJE Dušan MRAVLJE Dušan MRAVLJE Dušan Zapri MRAVLJE Dušan
Foto: osebni arhiv (po teku Atene - Sparta, 2007)
Foto: osebni arhiv (po teku Atene - Sparta, 2007)
Foto: osebni arhiv (Tržič, 2009)
Foto: Boštjan Fon (start Sparthatlona 2007)
Foto: Boštjan Fon (preprečevanje dehidracije na Sparthatlonu 2007)
Foto: Boštjan Fon (previdno po cesti na Sparthatlonu 2007)
Foto: Boštjan Fon (dvoboj s Korejcem na Sparthatlonu 2007)
Foto: Boštjan Fon (maserka Neža M. na Sparthatlonu 2007)
Foto: Boštjan Fon (osvežitev na Sparthatlonu 2007)
Foto: Boštjan Fon (na cilju Sparthatlona 2007)
Foto: Boštjan Fon (na cilju teka po Dolini smrti, ZDA, 2000)

MRAVLJE, Dušan


Rojen: 
13. februar 1953, Kranj
Umrl:  , error


Občina: 
Tržič



Najprej je živel v Kranju (Stražišče), sedaj pa stanuje v Tržiču. Je oče treh hčera (Živa, Neža in Ana) in dedek dvema vnukinjama ter enemu vnuku.

V Stražišču (Kranj) je obiskoval Osnovno šolo Lucijana Seljaka (1959-1967). Leta 1971 je končal Srednjo strojno šolo tovarne Iskra v Kranju. Diplomiral je leta 1976 na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in si pridobil izobrazbo univerzitetni diplomirani inženir strojništva.

Še isto leto se je zaposlil v tovarni Iskra Kranj, kjer je opravil pripravništvo. Leta 1977 je odšel na služenje vojaškega roka, najprej v Bovec in nato na Pokljuko. Po vrnitvi domov se je leta 1978 zaposlil v tovarni Donit Medvode. Več let je bil vodja projektov za energetsko področje in kasneje vodja tovarne Tesnil. Leta 1995 so ga kot vrhunskega športnika zaposlili na Ministrstvu za obrambo republike Slovenije. Tu je bil v delovnem razmerju do leta 2008. Od tedaj je na Zavodu za zaposlovanje in čaka na upokojitev, ki bo formalizirana 27. aprila 2012.
S tekom se je začel resno ukvarjati šele po končanem študiju. Ko je bil pri vojakih v športni četi ga je tek zasvojil in postal njegov način življenja. V svoji skoraj 30-letni tekaški karieri je nastopil na preko 200 ultramaratonih, predvsem v tujini. Odkar se ukvarja z ultra teki, običajno dnevno preteče med 20 in 30 km. Tako je letno pretekel med 8.000 in 11.000 km. Celotna do sedaj pretečena kilometrina pa je okoli 300.000 km.
Njegova prvo tekaška preizkušnja je bil Teku trojk v Ljubljani leta 1979. Tri tedne kasneje je v Bielu v Švici že odtekel svoj prvi 100 kilometrski tek v času 9 ur 40 min. Svoj prvi pravi maraton pa je odtekel šele leta 1982 v Bovcu in tam tudi zmagal. Za svoj prvi ultra tek šteje 24 urni tek leta 1982 na Dunaju, kjer je pretekel 204 km.
Je eden redkih prebivalcev našega planeta, ki je tekmovalno pretekel tri kontinente. 4706 km dolgo pot je pretekel po Severni Ameriki (vse po ozemlju ZDA). Le malo krajšo razdaljo (4358 kilometrov) je pretekel po Avstraliji. V Evropi je tekel najdlje, saj se je pretečena razdalja od Lizbone do Moskve raztegnila kar na 5036 kilometrov.
Tek po Dolini smrti v ZDA, to je 220 km brez postanka, ki naj bi bil po mnenju strokovnjakov najtežji tek, je pretekel dvakrat. Enakovreden je tudi tek Atene - Šparta, dolg 254 km, ki ga pretekel že sedemkrat. Kar se tiče vzdržljivosti, je bil najtežji 1.000 km dolg tek od Sydneyja do Melbourna in je nekako to, kar je v kolesarstvu RAAM.
Leta 2013, ko bo dopolnil 60 let, namerava še sedmič preteči Spartatlon v Grčiji in s tem uradno zaključiti svojo tekmovalno pot.
Glede na množico vrhunskih dosežkov, ga uvrščajo med najuspešnejše ultramaratonce na svetu v zadnjih desetletjih.
Njegovi najodmevnejši dosežki na ultramaratonih so:

1. mesto: Sydney - Melbourne (Avstralija,1016 km, leta 1986)
1. mesto: Cagliari - Sasari (Italija, 254 km, leta 1986
1. mesto: Evropski pokal v teku na 24 ur (leta 1990)
1. mesto: Transamerica Foot Race (ZDA, 4800 km, 22 dni in 18 ur, leta 1995)
1. mesto na še 60-tih ultramaratonih doma in v tujini
2. mesto: Atene - Sparta (Grčija, 245 km, trikrat)
2. mesto: Calac 6 day race (Avstralija, tek na stadionu, največ 915 km, trikrat)


Knjižno delo:

Neskončne ceste, Ljubljana 1994 (soavtor z Marjanom Raztresnom, fotografije Igor Mali)


Literatura
Mravlje Dušan : Maraton v Avstraliji, Misli : informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji, št. 5 (1986), str. 115
I. Vidmar: Pretekel je vso Slovenijo : Dušan Mravlje je 250-kilometrski tek končal na Dolenjskem : slavje v Dobovi : podvig mladih triatloncev, Dolenjski list, št.42 (21.X. 1993), str. 10
V. Stanovnik: Naše ceste so še za tek preslabe : ultramaratonec Dušan Mravlje teče ob mejah Slovenije, Gorenjski glas, št.34 (3.V.1994), str. 19
D.D. Hafnar: Ultramaratonec Mravlje v Ribnici : tekaški maraton, Nove novice z ribniško-kočevskega konca, št. 76 (maj 1994), str. 6
D. Cortese: Dušan Mravlje, tekač na neskončne proge = Tek je način življenja, Gea, št. 7 (1995), str. 4-5
K. Seljak: Vse je v glavi, Ekipa : športni tednik, št. 224 (16.XI.1995), str. 12-17
Ž. Kapetanović: Zakaj tečeš, človek?, Jana, št. 20 (16.V.1995), str. 26-27
M. Štamcar: Smo neke vrste posebneži : Dušan Mravlje, Šport : slovenska športna revija, št. 3 (nov. 2000), str. 30-32
A. Jud: Zmagoslavje avstralskega ultramaratona : največji tekaški spektakel Trans Austarlia Foot Race, ki se je v začetku januarja začel v Perthu, se je včeraj končal v Canberri, Mladina, št. 10 (12. mar. 2001), str. 53
Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 733

error


Glej tudi

link   osebna stran
link   alpner.com
link   slavko.mojforum.si
link   extremekanal.com
link   ventilatorbesed.com
link   tekaskiforum.net
link   Gorenjskiglas.si


Prispeval/-a: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 15.12.2011, Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5