gorenjci.si gorenjci.si
x



MOLNAR Jula
Foto: kam.si
Galerija slik
MOLNAR Jula MOLNAR Jula MOLNAR Jula MOLNAR Jula MOLNAR Jula MOLNAR Jula MOLNAR Jula MOLNAR Jula MOLNAR Jula MOLNAR Jula Zapri MOLNAR Jula
Foto: kam.si
Foto: kam.si
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

MOLNAR, Jula


Rojena: 
1891, Bled
Umrla:  31. oktober 1967, Bled error


Občina: 
Bled



Jula Molnar je bila ena prvih slovenskih podjetnic, zelo uspešna hotelirka in odlična finančnica. Ustvarila je enega najboljših hotelov na Slovenskem, Grand Hotel Toplice na Bledu. Po njeni zaslugi je zaživel turizem na Gorenjskem.
Rodila se je na Bledu kot najstarejša od sedmih otrok v družini Antona Vovka, začetnika slovenske turistične ponudbe. Zgledoval se je po Švicarju Rikliju in imel pisano ponudbo za bogate goste iz Dunaja, Budimpešte in Trsta. Za razliko od Riklija, ki je gostom ponujal precej dosledno, asketsko in strogo kontrolirano terapijo, je Vovk gostom dovoljeval jesti in piti po mili volji. Zaradi tega sta z Riklijem bila v sporu in prišla celo do radovljiškega sodišča.
Vovk je vse otroke šolal, potem so se hčere izučile delu na nekajletni praksi v njegovem penzionu. Jula se je tako spoznala z vsemi zahtevami turizma in se hitro odločila za samostojno pot. Leta 1919 je kupila stari leseni hotel Luisenbad, ki ga je omenjal že Valvasor, s čimer je prišel v slovenske roke. Hotel je imel naravni vrelec s stalno temperaturo 22 stopinj Celzija. V banki se je zelo zadolžila in je hotel tudi s svojimi prihranki obnavljala in gradila, dokler leta 1925 ni postal daleč najboljši hotel na Bledu, ki ga je imenovala Toplice. Kmalu je hotel gostil razne kronane glave tega časa in postal kraj zbiranja najvišjih politikov, diplomatov, plemičev in drugih pomembnežev.
Čeprav je Jula od izobrazbe imela samo meščansko šolo, je bila zelo bistra in iznajdljiva, zato bančno posojilo ni uničilo njenega posla. Bila je tudi skrbna, dobra in pravična do uslužbencev, ki so jo imeli radi. Znala se je meniti z najimenitnejšimi gosti kot tudi s preprostimi ljudmi. Najbolj talentirana je bila pri izbiri sodelavcev in svetovalcev, nikoli ni uveljavljala svoje volje kot šefinja vrhunskega hotela, ampak je najprej najboljše strokovnjake vprašala za nasvet. Ko so začeli prihajati gosti iz Avstralije in Anglije in pripovedovali o golfu, je zaradi njih na Bledu postavila prvo golf igrišče, ki še danes privablja goste iz vsega sveta.
Poročila se je z Aleksandrom Molnarjem, avstro-ogrskim oficirjem, imela sta štiri otroke, ki so svojo mamo bolj redko videvali zaradi njene prezaposlenosti. Po koncu druge svetovne vojne so se preselili na različne konce sveta, nobeden ni nadaljeval maminega dela v turizmu.
Zanimiva je zgodba iz zgodovine hotela, ki kaže na njeno podjetniško žilico. Leta 1932 je na svoje stroške na Bled povabila hokejsko reprezentanco Čehoslovaške in na zaledenelem jezeru organizirala hokejsko tekmo s tedanjo Jugoslavijo. Izid je bil 24:0 za Čehe, ki so bili že takrat svetovni prvaki, pa tudi danes so v svetovnem vrhu.
Čeprav so med vojno Gorenjsko in hotel Toplice zasedli Nemci, je Jula v hotelski kuhinji organizirala pomoč za v gošo - pakete s hrano za partizane.
Po nacionalizaciji v socializmu je Jula ostala brez vsega. Hotel je postal državni, ona se je morala izseliti. Še 20 let se je selila po Bledu in stanovala v bolj ali manj revnih razmerah. Preživljala se je z izdelovanjem in prodajo simpatičnih lutk v narodnih nošah. Umrla je na Bledu 1967. leta, v hiši v Zaki, ki jo je zanjo preskrbelo tedanje vodstvo Grand hotela Toplice. 
V času njene mladosti so se v hiši njenega očeta zbirali znani slovenski umetniki in razumniki tega časa. Z Ivanom Cankarjem sta bila velika prijatelja, Maksim Gaspari je bil vanjo zaljubljen, mogoče tudi ona vanj, vse dokler se v njenem življenju ni pojavil madžarski oficir. V mladosti je veljala za zelo lepo, ampak lepota hitro gre v pozabo, njene zasluge za zgodovino slovenskega turizma, zlasti na Bledu, pa bodo ostale za vedno.
 

 

Literatura
BLED 1000 let : Blejski zbornik 2004 / [urednik Jože Dežman]. - Radovljica : Didakta, 2004.
POZABLJENA polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem / zbrale in uredile Alenka Šelih ... [et al.]. Ljubljana : Tuma : SAZU, 2007
SLOVENE women in the modern era / [authors of contributions Monika Kokalj Kočevar ... [et al.] ; editor Mateja Tominšek Perovšek ; Ljubljana : National Museum of Contemporary History, 2012
JURČEC, Ruda: Skozi luči in sence (Buenos Aires, 1964, 1966, 1969)
VOVK, Melita: Moja teta Jula (rokopis, september 2004) 
error


Glej tudi

link   Rotary klub Ljubljana
link   Slovenske novice
link   Gorenjski glas
link   Gorenjski glas
link   RC Lj Nike
link   kam.si


Prispeval/-a: Tanja Smiljanič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 17.11.2016, Tanja Smiljanič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5