gorenjci.si gorenjci.si
x



MIKLAVČIČ Milena
Foto: osebni arhiv
Galerija slik
MIKLAVČIČ Milena MIKLAVČIČ Milena MIKLAVČIČ Milena MIKLAVČIČ Milena MIKLAVČIČ Milena MIKLAVČIČ Milena MIKLAVČIČ Milena MIKLAVČIČ Milena MIKLAVČIČ Milena MIKLAVČIČ Milena Zapri MIKLAVČIČ Milena
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

MIKLAVČIČ, Milena


Rojena: 
28. maj 1952, Stara vas pri Žireh
Umrla:  , error


Občina: 
Žiri



Obiskovala je Osnovno šolo Žiri in že takrat začela pisati za Dnevnikovo mladinsko prilogo Mlada njiva. Pisatelj Ferdo Godina, ki je bil urednik, je njene proste spise pogosto pohvalil in tudi nagradil. Po končani osnovni šoli je obiskovala Pedagoško gimnazijo v Ljubljani, pozneje pa se je, kljub želji, da bi postala novinarka, vpisala na Filozofsko fakulteto. A ljubezen do tega poklica je kasneje, po spletu slučajnosti, pomagala, da danes dela kot novinarka in samostojna kulturna ustvarjalka. Od pomladi 2010 je tudi predsednica Območnega združenja Rdečega križa Škofja Loka.
Sodeluje pri oddajah Pomagajmo si na TV Slovenija. Poleg tega piše za Gorenjski glas, Žirovski občasnik, Vzajemnost, Utrip in Idrijske novice. Na radiu Sora sodeluje že več kot 20 let. Začela je s prebiranjem avtorskih pravljic, pozneje je postavila na noge otroški in kulturni program, slednjega še ureja še danes. Med bralci Gorenjskega glasu je prav gotovo najbolj poznana po pisanju Usod, ki jih piše že od leta 1992. Uredila je že številne zbornike različnih društev in organizacij, ureja pa tudi glasilo Moj svet, ki ga izdaja društvo Sožitje iz Kranja.
Sredini večeri, kulturno zabavne pogovore z znanimi osebnostmi, nad katerimi že nekaj let bedi Milena Miklavčič, so med domačini zelo priljubljeni in največkrat dobro obiskani, sploh kadar gostiteljica v Kaščo v Škofji Loki povabi koga od znanih Slovencev, kot nazadnje novembra 2010 igralko Mileno Zupančič. Pred tremi leti je podobne večere pričela uvajati v Žireh.
Piše dela, ki so namenjena tako otrokom kot tudi odraslim. Tako kot veliko drugih pisateljev, ideje za pisanje črpa iz svoje domišljije in iz resničnih dogodkov.
Glavni vzrok za nastanek njene prve zbirke kratkih pravljic Abeceda iz Zakajčkove ulice, ki je izšla leta 1995 pri časopisno-založniškem podjetju Gorenjski glas, je bila njena hči, ki ni hotela brati, mati pa jo je s smešnimi zgodbami vendarle pripravila do tega.
Druga knjiga nosi naslov Usode in je izšla leta 2003. V njej so zbrane resnične zgodbe, ki so v preteklosti že izhajale v podlistku z istim naslovom.
Razlog za izid tretje knjige pravljic je bila sinova bolezen spomladi leta 2006, ki jo je zelo potrla. Proti jeseni, ko se je vse dobro izteklo, se je odločila, da svoja občutja zapiše. Nekaj pravljic je že imela pripravljenih, nekaj jih še dodala in to delo naslovila Pri hrastu na levo. Nekatere izmed pravljic, ki so bile izdane v nakladi 600 izvodov v samozaložbi leta 2006, so se predvajale tudi na Radiu Sora ob sobotah zjutraj in v Pravljici za lahko noč na RA Slovenija I. Pri hrastu na levo so na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti v oktobru 2007, razglasili za najboljšo slovensko samozaložniško knjigo leta 2006. Knjiga je bila razprodana, lani je sledil ponatis.
Konec leta 2008 pa je v samozaložbi izšla do sedaj njena zadnja otroška knjiga Pika na B., o Blažu in čričku Matičku. Detektivska pustolovka nekega Blaža M. je bila pri mladih bralcih zelo dobro sprejeta.
Na mednarodnem natečaju za najboljšo otroško in mladinsko knjigo mestne občine Schwanenstadt /sodelujoči iz Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije/ je slikanica Šnitka med več kot sto sodelujočimi 19. septembra 2009 dobila posebno priznanje žirije, letos (2010) pa je bila enake pozornosti deležna slikanica Marička in medvedek.
Skupaj z nekaterimi sošolci, že uveljavljenimi na slovenski kulturni sceni, je sooblikovala knjigo Ciciban postane Abraham, ki so jo izdali ob srečanju z Abrahamom.

Nekaj otroških pesmi je bilo objavljenih v Antologiji otroške poezije (1998), v Blogoziji I., II. In III.(izdalo Kulturno uredništvo RTV Slovenija), ki sta izšli 2008, 2009 in 2010 leta, pa je moč prebrati zgodbe, ki jih piše za odrasle.
Nekaj literarnih poskusov lahko odkrijete tudi v Mentorju, zborniku seniorjev V zavetju besede in virtualni reviji Locutio. Decembra 2010 pri založbi Sanje izide zbirka zgodb, med katerimi bo najti tudi Milenino z naslovom Ne moremo te pokopati.
Med najbolj berljivi literarno obarvanimi blogi je tudi njen. Sprotne zgodbe, ki jih piše, lahko preberete na internetni strani: http://www.rtvslo.si/blog/mica/
Zelo odmevno je njeno raziskovanje preteklosti, pri čemer se osredotoča na medčloveške odnose naših prednikov. Raziskave, ki jih je že naredila, so bile objavljene v Žirovskem občasniku. Med najodmevnejše sodi raziskava o spolnosti na Žirovskem v začetku 20. stoletja z naslovom Agn, ret pa kače niso za igrače. Njena dognanja so zanikala marsikatero že uveljavljeno dogmo o tem, kako in na kakšen način so se Slovenci posvečali drug drugemu v najbolj intimnih trenutkih.
Pri enemu od slovenskih založnikov pa že čaka njena naslednja knjiga za odrasle, v kateri bodo zbrane zgodbe o ženskah, njihovih težavah, problemih in radostih- zgodbe, ki jim jih je pisalo življenje. Knjiga bo nosila preprost naslov Ženske.
Januarja 2011 je v tedniku Nedelo, skupaj z Vasilijem Poličem, v novi rubriki postala svetovalka za družinske zadeve.
Januarja 2011 je izšla njena šesta knjiga slikanica Borovničja princeska. Zgodba o Borovničji princeski ne prinaša nikakršnih čudes časa v katerem živimo, temveč nas ponovno poskuša spomniti, da naši otroci v svojem odraščanju ne potrebujejo igrač niti računalnikov, da bi bili srečni in zadovoljni.

Vir: zapis Milene Miklavčič, november 2010, Žiri


Literatura
Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 707
Š. Žabkar: Napisano iz srca : pravljice Milene Miklavčič doma iz Žirov, Delo 2006, št. 293 (19. dec.), str. 6
J. Košnjek: Leta 2004 so nam ostali v spominu: Milena Miklavčič avtorica podlistka Usode v Gorenjskem glasu, Gorenjska 2004-2005, str. 40
M. Naglič: Milena Miklavčič - rada beseduje z jezikom in peresom, Kdo je kdo na Žirovskem - nekoč in danes, Žiri 1998, str. 112
Milena iz Zakajčkove ulice 1996, Otrok in družina, št. 6, str. 55
error


Glej tudi

link   Wikipedija.org
link   Gorenjskiglas.si
link   Teden vseživljenskega učenja.acs.si
link   Gorenjskiglas.si
link   tvslo.si
link   Spletniklni.si
link   Delo.si
link   Nedelo.si (strani 22 in 23)
link   Gorenjskiglas.si
link   ednevnik.si
link   primorskival.si
link   drugisvet.com


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 1.12.2011, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5