gorenjci.si gorenjci.si
x



LAVTIŽAR Josip
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik
LAVTIŽAR Josip LAVTIŽAR Josip LAVTIŽAR Josip LAVTIŽAR Josip LAVTIŽAR Josip LAVTIŽAR Josip LAVTIŽAR Josip LAVTIŽAR Josip LAVTIŽAR Josip LAVTIŽAR Josip Zapri LAVTIŽAR Josip
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

LAVTIŽAR, Josip


Rojen: 
12. december 1851, Kranjska Gora
Umrl:  20. november 1943, Rateče error


Občina: 
Kranjska Gora



Rodil se je »Pri Žnidarji« v Kranjski Gori, kot tretji od šestih otrok v družini. Dvorazrednico je obiskoval v Kranjski Gori, nato pa leta 1861 odšel na gimnazijo v Ljubljano in leta 1870 maturiral. Po študiju bogoslužja je leta 1875 pel novo mašo v Kranjski Gori. Služboval je v različnih krajih po Gorenjskem (Gorje, Poljane nad Škofjo Loko, Šenčur, Bukovščica v Selški dolini, Kokra). Konec leta 1885 je odšel v Regensburg na višjo cerkveno glasbeno šolo, ki jo je končal z odliko in postal odličen glasbenik ter skladatelj. Kot glasbenik je bil privrženec ceciljanskega gibanja, med katerega ustanovitelji sta bila tudi Hugolin Sattner in Anton Foerster. Po dokončani višji cerkveni glasbeni šoli v Regensburgu je postal vsestransko dejaven na glasbenem področju. Deloval je kot aktiven član ceciljanskega gibanja, glasbeni pedagog, zborovodja, skladatelj ter organizator, režiser in pesnik. Objavljal je skladbe v Cerkvenem glasbeniku, uglasbil več cerkvenih pesmi, izdal štirinajst tiskanih cerkvenih glasbenih del in napisal štiri spevoigre. Leta 1896 je prevzel župnijo v Ratečah, kjer je ostal do upokojitve. Zanimal se je za cerkveno zgodovino in objavil nekaj del z območja Gorenjske. Med najpomembnejša dela s tega področja sodi Zgodovinska knjiga župnije Rateče na Gorenjskem (1918), ki je ohranjena v rokopisu. Pisal je tudi zgodovinske povesti. Veliko je potoval in zanimive potopise objavljal v revijah in knjigah. Napisal je tudi igro Nikoli v Ameriko, ki jo je sam režiral. Uprizorili so jo v gledališču, ki ga je uredil v župnišču v Ratečah. Med drugo svetovno vojno je skrbel za župnije Dovje, Kranjska Gora in Rateče. Leta 1941 so ga Nemci deportirali v Begunje, a so ga kmalu izpustili. V knjigi Naši zaslužni možje (1942) je objavil kratke življenjepise znanih Slovencev. Po upokojitvi je živel v Planici.

Zgodovina župnij in zvonov v dekaniji Radovljica, 1897
Zgodovina župnij v dekaniji Kranj, 1898
Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, 1901
Med romanskimi narodi, 1901
Pri Jugoslovanih, 1903
Pri severnih Slovanih, 1906
V petih letih okrog sveta, 1924
Spomine, 1926
Mlada Breda, 1926
Grof in opat, 1927
Adam Ravbar, 1928
Darinka, 1929
V Kartago, 1930
Bled in Briksen, 1931
Marijina božja pota, 1933-37
Primož Trubar, 1935
Šentjoški gospod Šimen in njegovi sodobniki – zgodovinska povest iz 18. stoletja, 1938. Lipniški grad pri Radovljici – zgodovinska povest iz 14. in 15. stoletja, 1939
Razgledi po domovini, 1942
Naši zaslužni možje, 1942



Literatura
Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1987-2002
M. Benedik: Josip Lavtižar, [duhovnik, skladatelj, zgodovinar, potopisec], Kranjska Gora 1993
I. Virnik: Rateški župnik Josip Lavtižar, Družina in dom 1996, št. 9, str. 11
F. Vlasta: Njegova zvesta spremljevalca sta bila vselej pero in popotna palica : Rateški župnik Josip Lavtižar je bil tudi skladatelj, zgodovinar, pisatelj, Delo 1997, št. 204, str. 14
Naši znameniti rojaki, Kranjska Gora 2008
Osebnosti, Ljubljana 2008

error


Glej tudi

link   Wikipedija
link   Slovenski planinski muzej


Prispeval:
Občinska knjižnica Jesenice
Zadnja sprememba: 19.9.2012, Občinska knjižnica Jesenice

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5