gorenjci.si gorenjci.si
x



KUMERDEJ Blaž
Foto: risba - Metod Frlic
Galerija slik
KUMERDEJ Blaž KUMERDEJ Blaž KUMERDEJ Blaž KUMERDEJ Blaž KUMERDEJ Blaž KUMERDEJ Blaž KUMERDEJ Blaž KUMERDEJ Blaž KUMERDEJ Blaž KUMERDEJ Blaž Zapri KUMERDEJ Blaž
Foto: risba - Metod Frlic
Foto: risba - Metod Frlic
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

KUMERDEJ, Blaž


Rojen: 
27. januar 1738, Zagorice pri Bledu
Umrl:  10. marec 1805, Ljubljana error


Občina: 
Bled



Rodil se je v Skbletovi domačiji očetu Mihaelu in materi Mariji.
Med okoli 1745/46 in 1750 je obiskoval proštijsko cerkveno šolo na Mlinem pri Bledu. Nato je bil 7 let dijak jezuitske gimnazije v Ljubljani. V naslednjih 5 letih je bil najprej študent filozofije nato pa študent teologije na jezuitskem kolegiju.
Od leta 1767 do 1773 je študiral in delal na Dunaju. Najprej je bil študent prava, leta 1771 pa je postal doktor svobodnih umetnosti in filozofije. Nato je dve leti opravljal službo pravnega korepetitorja na Viteški orientalni akademiji. 15. marca 1772 je sestavil Domoljubni načrt, kako bi se dalo kranjsko prebivalstvo najuspešneje poučevati v pisanju in branju. Njegov načrt je obsegal: Prirediti slovenski abecednik. Posloveniti šolske knjige oz. sestaviti nove slovenske izdaje. Slovenci naj se učijo tudi v šoli pisati in čitati v slovenskem jeziku.
Naslednjih 13 let (1773-1786) v Ljubljani je bilo njegovo najbolj ustvarjalno obdobje. 12.6.1773 ga je cesarica Marija Terezija imenovala za ravnatelja ljubljanske normalke. 28.1.1774 je bil tudi od nje imenovan za člana deželne šolske komisije. Leta 1776 so z nalogom avstro-ogrske vlade poslovenili šolski red in za prevajalca je bil določen prav Blaž Kumerdej.
Leta 1777 se je poročil z Marijo Ano de Garzoni, hčerko italijanskega trgovca in Zoisovega prijatelja. Zakoncema se je v letih od 1777 do 1785 rodilo šest otrok, ki pa so domnevno vsi umrli v prvih letih življenja.
Leta 1779 je bila ustanovljena Kumerdejeva jezikovna akademija, ki je štela 15 članov in si zadala za nalogo urediti pravopis, gojiti jezik in zbrati gradivo za slovensko nemški slovar. Okoli leta 1780 je postal član Zoisovega literarnega kroga. Leta 1781 je postal član Kranjske kmetijske družbe. 16.5.1784 je poslal na Dunaj v cenzuro 1. del filozofsko kritične slovnice. Med letoma 1784 in 1786 sta z Jurijem Japljem prevedla Sveto pismo. Leta 1785 je opravil pedagoški izpit za okrožnega šolskega komisarja in prevzel službo v Celju, kjer je ostal do leta 1792. Leta 1791 je končal prvi del slovarja in začel pisati tretji del slovnice z obširnim predgovorom, uperjenim proti avstro-ogrski oblasti.
Leta 1792 je bil premeščen v Ljubljano, kjer mu je kmalu zaradi jetike umrla žena. Tu je bil okrožni šolski komisar do svoje smrti. Leta 1798 se je prenehal ukvarjati s filološkim delom. Okoli leta 1800 je postal uradni cenzor za slovenske knjige. Umrl je star 67 let, v zadnjem obdobju osamljen in bolan.

Da je imel Blaž Kumerdej pomembno vlogo v zgodovini Slovencev, dokazujejo naslednja poimenovanja:
- knjižnica Blaža Kumerdeja na Bledu
- priznanje Blaža Kumerdeja, ki ga podeljuje Zavod RS za šolstvo
- spominska dopisnica, ki jo je izdala Pošta Slovenije leta 1999
- spominska plošča na hiši Zagoriška 18 na Bledu
- Kumerdejeva ulica na Bledu.

Tiskana dela:
Vadenja za brati v use sorte pisanju za šolarje tih duželskih šol v cesarskih kraljevih duželah, prva izdaja 1778, naslednje 1796, 1800, 1800-1806, 1806; to je bilo prvo posvetno dvojezično berilo za tedanje elementarne šole, ki so ga uporabljali vse do leta 1848
B. Kumerdej in J. Japelj - prevajalca: Sveto pismo - Novi testament, 1.del, 1784
B. Kumerdej in J. Japelj - prevajalca: Sveto pismo - Novi testament, 2.del, 1786
B. Kumerdej in J. Japelj - prevajalca. Sveto pismo - Stari testament, Mejzesove bukve, 1791
Navuk k ozdravljenju te plučnice, 1804

Rokopisna zapuščnina:
Poskus zgodovinsko kritične slovnice
Kranjsko-slovanska slovnica, 1781-1784
Slovansko-kranjski slovar, od 1786
Koreni kranjskega jezika
Poskus kranjskega pravopisa



Literatura
V. Štekar-Vidic, T. Porenta: Blaž Kumerdej (1738-1805) : slovenski razsvetljenec, pedagog in jezikoslovec, Radovljica 2010
Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008
B. Slanovic, Blaž Kumerdej, Kranj 1997
S. Čuk: Blaž Kumerdej - 27.2.1738-10.3.1805, Ave Maria 1995, str. 178-179
B Slanovic: Blaž Kumerdej, Kronika 1988, št. 3, str. 175-184
J. Lavtižar: Naši zaslužni možje, tiskarna Anton Blažej 1942, str. 12-16
error


Glej tudi

link   Zavod RS za šolstvo.si
link   Zavod RS za šolstvo.si
link   Slovenski biografski leksikon
link   Gorenjskiglas.si
link   Žurnal.si
link   Gorenjskiglas.si
link   dlib.si


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 1.2.2011, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5