gorenjci.si gorenjci.si
x



KOGOJ Franjo
Foto: NUK, Kartografska in slikovna zbirka
Galerija slik
KOGOJ Franjo KOGOJ Franjo KOGOJ Franjo KOGOJ Franjo KOGOJ Franjo KOGOJ Franjo KOGOJ Franjo KOGOJ Franjo KOGOJ Franjo KOGOJ Franjo Zapri KOGOJ Franjo
Foto: NUK, Kartografska in slikovna zbirka
Foto: NUK, Kartografska in slikovna zbirka
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

KOGOJ, Franjo


Rojen: 
13. oktober 1894, Kranjska Gora
Umrl:  30. september 1983, Kranjska Gora error


Občina: 
Kranjska Gora



Franjo Kogoj se je rodil kot sin zdravnika. Šolal se je na Jesenicah in v Ljubljani in se leta 1913 vpisal na medicinsko fakulteto v Pragi. Med prvo svetovno vojno je študij nadaljeval v Gradcu in medicino končal leta 1920 na Karlovi univerzi v Pragi. Bil je na specializaciji v Pragi, izpopolnjeval se je v Brnu, Wroclawu, Strasbourgu in Parizu. Od leta 1926 je živel in delal v Zagrebu kot predstojnik Dermatološke klinike. Na tem mestu je ostal, s prekinitvijo med drugo svetovno vojno, vse do upokojitve leta 1965. Od leta 1955 do leta 1964 je strokovno vodil tudi dermatološko kliniko v Ljubljani, od leta 1967 do leta 1974 pa je kljub upokojitvi še vodil Inštitut za klinične medicinske raziskave v Zagrebu ter Klinični bolnišnični center v Zagrebu. Od leta 1926 dalje je bil profesor za dermatovenerologijo na zagrebški Medicinski fakulteti in njen dekan v študijskih letih 1933/1934, 1948/1949 ter 1951/1952. Nekaj študijskih let je opravljal tudi dolžnosti prodekana.

Napisal je okoli dvesto trideset strokovnih in znanstvenih člankov, pet monografij in več prispevkov za priročnike in učbenike. Njegova znanstvena dela so bila objavljena v priznanih svetovnih strokovnih revijah. V precejšnjem številu del obravnava alergološko in imunobiološko tematiko. Napredek na področju biomedicinskih znanosti je Kogoju omogočil, da je postavil temelje sodobni dermatologiji na načelih funkcionalnosti in dinamike. Po upokojitvi je napisal svoje najpomembnejše življenjsko delo, obsežno knjigo o kožnih boleznih. Na njegovo pobudo je bil leta 1965 na Hvaru osnovan Alergološki center Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti.

Bil je redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in tudi njen predsednik, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (od leta 1953 dalje), ter član Srbske akademije znanosti in umetnosti, Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Nemške akademija znanosti Leopoldina, švicarske akademije medicinskih znanosti in avstrijskega znanstvenega društva. Leta 1947 je bil izvoljen tudi za rednega člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti in bil petnajst let tudi njen podpredsednik. Bil je častni ali dopisni član štiriindvajsetih znanstvenih dermatoloških društev po svetu in častni član slovenskega zdravniškega društva. Dobil je naslov častnega doktorja univerze v Ljubljani (1961), Gradcu (1962), Zagrebu (1968) in Vojaške medicinske akademije JLA v Beogradu (1970). Postal je častni predsednik Udruženja dermatovenerologa Jugoslavije, častni član Zbora liječnika Hrvatske (1962), Slovenskega zdravniškega društva (1964) in Československe lekařske společnosti (1963). Prejel je več visokih nagrad (vlade FNRJ leta 1949, SR Hrvatske 1962, nagrado AVNOJ 1966) in bil nosilec največjih državnih odlikovanj.

Dela:
Terapija sifilisa, 1946
Spolne bolesti, 1954
O postanku nekih bolesti, 1955
Dijagnoza profesionalnog egzema, 1968
Bolesti kože, 1970-1971


Literatura
 Z. Zupanič Slavec: Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Medicina skozi čas, javno zdravstvo, farmacija, Ljubljana 2017 error


Glej tudi

link   Wikipedija (slovenska)
link   Wikipedija (hrvaška)
link   SAZU


Prispeval:
Občinska knjižnica Jesenice
Zadnja sprememba: 13.3.2018, Občinska knjižnica Jesenice

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5