gorenjci.si gorenjci.si
x



KODRE Alojz
Foto: Arhiv dr. Alojza Kodreta
Galerija slik
KODRE Alojz KODRE Alojz KODRE Alojz KODRE Alojz KODRE Alojz KODRE Alojz KODRE Alojz KODRE Alojz KODRE Alojz KODRE Alojz Zapri KODRE Alojz
Foto: Arhiv dr. Alojza Kodreta
Foto: Arhiv dr. Alojza Kodreta
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

KODRE, Alojz


Rojen: 
22. februar 1944, Beljak
Umrl:  , error


Občina: 
Jesenice



Dr. Alojz Kodre je z obiskovanjem osnovne šole začel na Hrušici (1950-1954), nadaljeval pa na Jesenicah z nižjo in višjo gimnazijo (1954-1962). Na Hrušici je bil tudi vodja lutkovne sekcije DPD Svoboda (1958-1962). Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo je diplomiral (1966), magistriral (1971) in doktoriral iz fizike (1974). Od leta 1966 do leta 2012 je bil zaposlen na oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in na Inštitutu Jožef Stefan. Na Fakulteti za matematiko in fiziko je predaval predmete Matematična fizika, Modelska analiza, in Matematično-fizikalni praktikum. Z Ivanom Kuščerjem je izdal učbenik Mathematik in Physik und Technik (Springer-Verlag 1993) in v slovenščini Matematika v fiziki in tehniki (DMFA 1994). Raziskovalno se je ukvarjal s fiziko atomov (notranje lupine), spektroskopijo nizkih energij in s pojavi pri ekscitaciji s sinhrotronsko svetlobo. Sodeloval je v številnih eksperimentih na sinhrotronih DESY v Hamburgu, LURE v Orsayu, SSRL v Stanfordu, ESRF v Grenoblu, BNL v Brookhavenu, ELETTRA v Bazovici. Od leta 1991 do leta 1993 je bil predstojnik oddelka za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko, od leta 2001 do leta 2005 pa predsednik habilitacijske komisije Univerze v Ljubljani. Kot Fulbrightov štipendist je gostoval na univerzah Chapel Hill v North Carolini (1977-1978) in Eugene v Oregonu (1989-1990). Leta 2013 je bil imenovan za zaslužnega profesorja. Prejel je nagrado Sklada Borisa Kidriča (1973) za raziskovalno delo ter zlato plaketo Univerze v Ljubljani (2011).

V slovenščino je prevedel več angleških in ameriških znanstveno-fantastičnih del ter del poljudne znanosti. Prevajal je za revijo Življenje in tehnika (Tehniška založba Slovenije) ter RTV Slovenija (program ARS, oddaja Trojna spirala). Znan je predvsem po prevodu Štoparskega vodnika po Galaksiji (TZS, 1988), ki ga je napisal Douglas Adams, z nadaljevanji Restavracija ob koncu Vesolja (TZS, 1988), O življenju, vesolju in sploh vsem (TZS, 1989), Zbogom in hvala za vse ribe (TZS, 1989), Pretežno neškodljiva (TZS, 1993) in Pa še tole - (Pivec, 2015). Drugi prevodi: Srečni planet (TZS, 1970) Romanje na Zemljo (TZS, 1972), Peti planet (TZS 1972), Vrata v poletje (TZS, 1976), Marsovske kronike (TZS, 1980), Znanost v Štoparskem vodniku po Galaksiji (TZS, 2006), Razpletanje mavrice (Modrijan, 2009), slikanice Einsteinova življenja (DMFA, 2010), Galilejeva življenja (DMFA, 2010), Življenja Marie Curie (DMFA, 2011) in še Sedem kratkih lekcij iz fizike, (DMFA, 2016). Njegova bibliografija sicer obsega okoli štiristo osemdeset enot, od tega okoli dvesto osemdeset člankov s področja fizike.

Zapis je nastal v sodelovanju z dr. Alojzem Kodretom, maj 2016




 

 

Literatura
 J. Juvan: Šesti del trilogije, ki to ni : kmalu bo prvič v slovenščini izšel še prevod šestega dela Štoparskega vodnika po galaksiji, "čudaške knjige psihadeličnega videza, Večer 2014, št. 247 (23. okt. 2014), str. 18 error


Glej tudi

link   Wikipedija
link   Casnik
link   Knjigo bi!


Prispeval/-a: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Zadnja sprememba: 13.5.2016, Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5