gorenjci.si gorenjci.si
x



KLINAR Miha
Foto: Gornjesavski muzej Jesenice, slika akad. slikarja Jaka Torkarja
Galerija slik
KLINAR Miha KLINAR Miha KLINAR Miha KLINAR Miha KLINAR Miha KLINAR Miha KLINAR Miha KLINAR Miha KLINAR Miha KLINAR Miha Zapri KLINAR Miha
Foto: Gornjesavski muzej Jesenice, slika akad. slikarja Jaka Torkarja
Foto: Gornjesavski muzej Jesenice, slika akad. slikarja Jaka Torkarja
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

KLINAR, Miha


Rojen: 
13. julij 1922, Jesenice
Umrl:  23. marec 1983, Jesenice error


Občina: 
Jesenice



Maturiral leta 1943 v Beljaku, po maturi pa je odšel v partizane. Bil je v Ziljski četi, ki je delovala na koroški strani Kepe, nad vasmi Brnica, Rute in Loče. Po vojni je bil do leta 1947 pri odredu JLA v Coni A Julijske krajine urednik Biltena in odredove vojaške oddaje na Radiu Trst, nato pa je na Jesenicah in v Kropi do leta 1952 deloval kot novinar. Od leta 1952 dalje je na Jesenicah živel kot svobodni književnik. Bil je ustanovni član Kulturno-umetniškega kluba Tone Čufar.

Miha Klinar je pesmi začel objavljati zadnji dve leti pred drugo vojno v Mentorju, Naši rasti in drugih dijaških mesečnikih. Postal je pomemben partizanski pesnik, ki ga je vojna izoblikovala v pesnika odpora in partizanstva. Svoje partizanske pesmi je v letih 1945-47 objavljal kot urednik oddaje Odreda JA za Slov. Primorje, Trst in Istro v tržaškem radiu ter Soškem tedniku, Ljudskem glasu in vojaškem glasilu Odreda JA za SP, Trst in Istro, sodeloval pa je tudi v reviji Razgledi, ki jo je v Trstu urejal France Bevk. Po vrnitvi na Jesenice je objavljal pesmi v Mladinski reviji, Besedi, Novih obzorjih, Obzorniku, Socialistični misli, Gorenjski (ki je nekaj časa izhajala tudi v Kranju), Borih ter v beograjski Mladosti in Svobodi v Celovcu, v Borcu in seveda tudi v jeseniškem Železarju.
Njegove novele in romani so namenjeni delavstvu in delovnemu človeku. Objavljal jih je v podlistkih v Delavski enotnosti, Glasu, Borcu, TV-15, Pionirskem listu, Primorskih novicah in tudi v jeseniškem Železarju.

Ukvarjal se je tudi z zgodovinsko-raziskovalnim in publicističnim delo. Napisal je Kratko zgodovino SKOJ na Gorenjskem, zgodovinsko je obdelal tudi leto 1941 za Železarja, razčlenil sociološko ozadje v delih jeseniškega delavskega pisatelja Toneta Čufarja, napisal vrsto spominov jeseniških revolucionarjev in člankov iz zgodovine jeseniškega delavstva. Njegovo delo je tudi jubilejna številka Železarja ob štiridesetletnici ZKJ, SKOJ in devetdesetletnici Železarne, obdelal je dokumentarno zgodovino Prešernove brigade in iz nje izvleček Kratka zgodovina VII. Slovenske narodnoosvobodilne brigade dr. Franceta Prešerna za škofjeloški zbornik Razgledi. Omeniti velja tudi njegove zapise Narodnodnostni nemiri 1904 na Jesenicah, Dvoje pričevanj (o nemških taboriščih smrti) in Veliko gradbišče (zgodovina gradnje karavanškega predora).

Nagrade in priznanja: Čufarjeva plaketa občine Jesenice (1972), gorenjska Prešernova nagrada (1973), Kajuhova nagrada (1979), Nagrada vstaje slovenskega naroda (1979).

Mrtvi bataljon, 1945
Zeleni torzo, 1958
Žara s pepelom, 1960
Rdeča kantata, 1961
Čas na brezcestju, 1966
Tetralogija Mesta, ceste in razcestja, 1967-1971
Na mrtvi straži, 1973)
Novembrska balada 1944, 1980



Literatura
P. Levec: O partizanskem pesniku Klinarju. V: M. Klinar: Novembrska balada, Ljubljana 1980
M. Klinar: Na mrtvi straži, Jesenice 1973 (Mala Čufarjeva knjižnica ; 6)
B. Mal: Miha Klinar - bibliografija del, ki so nastala v času od junija do novembra 1944 in del o Koroški, Vestnik koroških partizanov 1989, št. 1/2, str. 100-106
C. Emil: Miha Klinar in njegova pesniška pričevanja o Koroški, Vestnik koroških partizanov 1991, št. 1/2, str. 13-30
P. Levec: O partizanskem pesniku Klinarju, Železar (priloga Listi) 1980, št. 49, str. 1-2
Osebnosti, Ljubljana 2008 
error


Glej tudi



Prispeval:
Občinska knjižnica Jesenice
Zadnja sprememba: 25.10.2012, Občinska knjižnica Jesenice

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5