gorenjci.si gorenjci.si
x



KALUŽA Ludvik
Foto: Ana Marija Miklavčič
Galerija slik
KALUŽA Ludvik KALUŽA Ludvik KALUŽA Ludvik KALUŽA Ludvik KALUŽA Ludvik KALUŽA Ludvik KALUŽA Ludvik KALUŽA Ludvik KALUŽA Ludvik KALUŽA Ludvik Zapri KALUŽA Ludvik
Foto: Ana Marija Miklavčič
Foto: Ana Marija Miklavčič
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

KALUŽA, Ludvik


Rojen: 
15. junij 1944, Ratečevo Brdo pri Premu
Umrl:  , error


Občina: 
Škofja Loka



Rodil se je v kmečki družini s šestimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval najprej na Premu, nato v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Po zaključeni gimnaziji v Postojni je študiral slovenski in ruski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Absolviral je leta 1964, diplomiral pa leta 1990 (diplomski nalogi Govor vasi Ratečevo Brdo, Problemi prevajanja Pasternaka v slovenščino). Leta 1968 je začel poučevati slovenski in srbohrvaški jezik na osnovni šoli v Trnovem v Ljubljani. Vojaški rok je služil v kraju Bileća v BIH. Med leti 1972 in 1982 je bil fonetik in lektor za zborni jezik in govor na Radiu Ljubljana. 
Ravnatelj Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka je postal oktobra 1982 in ostal do oktobra 1994, ko je delo nadaljeval kot lektor pri Tehniški založbi Slovenije. V svojem mandatu se je zavzemal za organizacijo močne občinske knjižnične mreže in si prizadeval za rešitev prostorske stiske matične knjižnice v Škofji Loki. Sodeloval je  pri urejanju prostorov spomeniško zaščitene Kapucinske knjižnice (1987). Uvajal je računalniško obdelavo v knjižnico in skrbel za organizacijo kulturnih prireditev. Pri tem se je povezoval z drugimi kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami v kraju. Bil je predsednik Občinske kulturne skupnosti Škofja Loka (1980-1984). Upokojil se je decembra 2006.
Aktivno je deloval tudi v Društvu bibliotekarjev Gorenjske, katerega član je postal leta 1983. Med leti 1985 in 1987 je bil član izvršnega odbora društva, v obdobju 1987-1989 član disciplinske komisije, 1989-1991 predsednik društva in kasneje še član nadzornega odbora (1991-1995). V okviru ZBDS je dva mandata vodil sekcijo za SIK. Zavzemal se je za poenotenje knjižničnega poslovanja, ureditev zakonodaje s področja knjižničarstva ter posodobitev standardov za SIK. Sodeloval je pri ustanovitvi Zveze SIK. Kot član ekspertne skupine te zveze je v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo pripravljal nacionalni program za področje knjižnične dejavnosti.
Dejaven je na področju ljubiteljskega gledališča kot svetovalec za govor, dramaturg, režiser ter avtor izvirnih dramskih tekstov in priredb. Že leta 1974 se je pridružil Loškemu odru. Spisal in režiral je več predstav za otroke in odrasle. Kot lektor je sodeloval pri več kot 30 predstavah Loškega odra in ca. 90 predstavah po amaterskih gledališčih Gorenjske. Sodeloval je pri filmu Boža Šprajca Krč (1979). Bil je lektor za govor pri zadnji uprizoritve Škofjeloškega pasijona leta 2015. Napisal je več scenarijev za škofjeloško prireditev Venerina pot. Več njegovih izvirnih dramskih tekst je še v rokopisu (Sotoški grb, Spodletela snubitev, O človeku, ki je izgubil prepričanje).
Je član Lektorskega društva Slovenije. Več let je lektoriral domoznanski zbornik Loški razgledi (1988-2006). Sestavil je dve bibliografski kazali zbornika (za obdobji 1974-1983 in 1984-1993) ter bibliografijo loškega geografa Franceta Planine. 
Za svoje strokovno delo na področju knjižničarske dejavnosti je leta 1994 prejel Čopovo diplomo. Je prejemnik male plakete Občine Škofja Loka za delo pri povezovanju knjižnice z okoljem (1990) in posebnega priznanja za lektorski dosežek pri predstavi Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju v izvedbi Loškega odra.

Avtor predstav za otroke:
Krtačka Zobačka, 1995 (enodejanka, avtor priredbe)
Zavrženi Snežek, 1997 (enodejanka, avtor)
Polonica Pika, 1998 (enodejanka, avtor)
Max-X, 1999 (celovečerna, avtor)
Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna, 1998 (priredba, avtor, režiser)
Avtor predstav za odrasle:
Coprniška krvava rihta v Loki, 1997 (dramatizacija po Tavčarju, avtor)
Vizitator iz Freisinga, 2001 (dramatizacija po Tavčarju, avtor, 2002 radijska igra)
Sprejem freisinškega škofa, 2010 (avtor, režiser)
Druga dela:
J. Urbanija: Analiza knjižnične dejavnosti kot bistvenega elementa informacijskega sistema za znanstveno, izobraževalno in kulturno dejavnost ter predlog njene modernizacije : v občini Škofja Loka, 1989 (soavtor)
Béseda v Loki : 150 let od prve narodne čitalnice na Gorenjskem do sodobne knjižnice, 2012

Biografijo sem sestavila Ana Marija Miklavčič, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, avgusta 2016.



 


Literatura
Ludvik Kaluža, ustne in pisne informacije, pridobljene 22. 7. 2016
Arhiv Društva bibliotekarjev Gorenjske
Knjižnice na Škofjeloškem, Škofja Loka 1995
M. Naglič: Ludvik Kaluža, mož, ki se je zapisal besedi, Gorenjski glas 1999, št. 81, str. 23
L. Kaluža: Béseda v Loki, Škofja Loka 2012
error


Glej tudi

link   Radio Slovenija


Prispeval/-a: Ana Miklavčič, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
Zadnja sprememba: 1.8.2016, Ana Miklavčič, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5