gorenjci.si gorenjci.si
x



KALTNEKAR Zdravko
Foto: osebni arhiv
Galerija slik
KALTNEKAR Zdravko KALTNEKAR Zdravko KALTNEKAR Zdravko KALTNEKAR Zdravko KALTNEKAR Zdravko KALTNEKAR Zdravko KALTNEKAR Zdravko KALTNEKAR Zdravko KALTNEKAR Zdravko KALTNEKAR Zdravko Zapri KALTNEKAR Zdravko
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: Jože Trobec (aforizmi, 2010)
Foto: osebni arhiv (monokedija, DU Kranj,2001)
Foto: osebni arhiv (drama, Stuževo 2010)
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

KALTNEKAR, Zdravko


Rojen: 
11. maj 1929, Križe pri Tržiču
Umrl:  10. maj 2013, Kranj error


Občina: 
Kranj



Otroška leta in ves čas do preselitve v Kranj leta 1960 je živel pri starših v Retnjah in Pristavi. V Križah je opravil štiri razrede osnovne šole in potem nadaljeval v meščanski šoli v Tržiču, kjer pa je zaradi začetka vojne končal le en letnik, nato pa štiri leta nadaljeval v nemški šoli enakega statusa Hauptschule Neumarktl. Med vojno je od jeseni 1944 aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem odporu kot terenski obveščevalec. Po vojni se je vpisal v takratni peti razred Gimnazije v Kranju. Maturiral je leta 1949 in se takoj vpisal na gozdarski oddelek takratne Agronomske in gozdarske fakultete (zdajšnja Biotehnična fakulteta) Univerze v Ljubljani. Tam je leta 1954 diplomiral in postal inženir gozdarstva. Na Ekonomski fakulteti iste univerze je leta 1972 dobil naziv magister poslovno organizacijskih znanosti, leta 1978 pa je doktoriral na Ekonomski fakulteti Sveučilišta v Zagrebu.

Po končanem študiju in odsluženju vojaške obveznosti se je zaposlil na Upravi za gozdarstvo Okraja Kranj kot vodja Gozdnega revirja v Kranju. Že po dobrih šestih letih (1962) je prešel na takratni Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela in njegovo Višjo šolo za organizacijo dela. S to šolo je rasel do današnje Fakultete za organizacijske vede v Kranju in svojega naziva redni profesor (1983). Predaval je predvsem predmeta Organizacija delovnih procesov in Logistika (Materialno poslovanje), raziskoval pa je tudi mnoga druga področja. Organizacijo in ekonomiko dela je predaval tudi na FKKT v Ljubljani, en semester (1985) pa je kot gostujoči profesor predaval Humanizacijo dela na Univerzi v Kaiserslauternu v Nemčiji. Mnogo je svetovalno delal na izboljševanju organizacije dela v številnih podjetjih, predaval pa je na velikem številu funkcionalnih seminarjev v podjetjih in različnih izobraževalnih ustanovah.

Za delovne dosežke mu je bila 1979 podeljena plaketa VŠOD Kranj, 1988 srebrna in 1992 zlata plaketa Univerze v Mariboru, leta 1978 spominska medalja VŠT Košice in 1990 medalja mesta Banska Bystrica (oboje Slovaška), zlata značka FOV ob njeni 40-letnici, 1978 priznanje Društva visokošolskih pedagoških in znanstvenih delavcev Maribor ter 1994 podelitev diplome in statusa veščaka Zveze ekonomistov Slovenije. Leta 2002 mu je bila za strokovno in leposlovno ustvarjanje ter aktivno kulturno udejstvovanje podeljena Velika Prešernova plaketa Mestne občine Kranj.

Med profesuro je ustvaril obsežno bibliografijo: 17 strokovnih knjig in skript (sam in s soavtorji), 98 znanstvenih in strokovnih člankov v domačih in tujih revijah ter 15 referatov na domačih in 19 na mednarodnih konferencah (v Avstriji, Čehoslovaški, Holandiji, na Poljskem, v Zahodni in Vzhodni Nemčiji, Latviji, ZDA in Avstraliji).
Zelo veliko je publiciral tudi v časopisih in revijah – največ v Delu – predvsem še v vseh letih po upokojitvi.
Že v času službovanja je zbral in izbral v dolgih letih napisane pesmi ter jih v samozaložbi izdal v svoji prvi leposlovni knjigi (Pozna žetev, Kranj 1992).
V reviji Borec sta leta 2004 izšli dve njegovi pesnitvi o vojnem času Zbogom brat in Enaindvajset.
Napisal in tudi sam je večkrat izvajal 4 monokomedije (Naš človek; Ja, gospod sodnik; Norišnica na robu mesta in Mali oglasi) ter več kratkih skečev. Skoraj ob vsakem kulturnem prazniku Gorenjska televizija predvaja dramski prikaz Prešernovo slovo, ki je bil napisan in prvič izvajan leta 2000. Leta 2009 je bila napisana in prvič uprizorjena njegova satirična drama Čakanje na včeraj.
Po upokojitvi (1995) se je posvetil predvsem leposlovju in do leta 2011 izdal 14 knjig z različno vsebino. Pesnitvam so se pridružili še aforizmi, črtice, humoreske, eseji, komedije in romani.

Dela:

Strokovne knjige in skripta:
Uvajanje 42-urnega delovnega tedna, Kranj1965
Metodologija istraživanja unutrašnjih rezervi za prijelaz na 42-urnu radnu satnicu (s sodelavcema), Zagreb 1966
Organizacija proizvodnje (več avtorjev), skripta, Kranj 1978
Spremenljivi delovni čas, Kranj 1979
Uvođenje promjenljivog radnog vremena, Zagreb 1979
Delovni čas v trgovini na drobno, Kranj 1983
Sistem materialnega poslovanja, Kranj 1983
Unternemische Zusammenarbeit, (več avtorjev), Berlin 1983
Oblikovanje sistema materialnega poslovanja, Kranj 1985
Skrajševanje delovnega časa in podaljševanje obratovalnega časa, Ljubljana 1986
Organizacija delovnih procesov, Kranj 1988
Management Impact of Information Technology, (več avtorjev) Harrisburg ZDA 1991
Logistika v proizvodnem procesu, 1993

Leposlovne knjige:
Pozna žetev, 1992 (pesmi )
Iskanja, 2001 (pesnitev)
Z(a)vite resnice, 2003 (aforizmi)
Poželenje, 2003 (erotične črtice)
Usodne poti, 2005 (vojni roman)
Kramljanja, 2005 (črtice)
Resno in manj resno o resnih stvareh, 2008 (črtice)
O grehih in še kaj, 2008 (črtice)
Poti, poti, poti … - Ahasverjevo prekletstvo, 2008 (pesmi v prozi o avtorjevih potovanjih po vseh celinah)
Še in še poti … - Ahasverjevo prekletstvo 2, 2009 (pesmi v prozi)
Beseda ni konj, 2010 (aforizmi)
Ošpičene misli, 2010 (aforizmi)
Obravnava, 2010 (roman)
Kdo smo in odkod, 2011 (esej o bistvu človeka)

Drama in monokomedije:
Čakanje na včeraj, 2009
Naš človek, 1997
Ja, gospod sodnik, 1998
Norišnica na robu mesta, 2001
Mali oglasi, 2006
Prešernovo slovo, 2000

Ugankarska revija G. KIH: 40 kratkih zabavnih črtic v letnikih 2005 do 2008


Literatura
Osebnosti od A do M, Ljubljana 2008, str. 441
I. Kreft: Kdo je kdo za Slovence, Ljubljana 1991, str.103
Enciklopedija Slovenije,  4. zvezek Hac-Kare, str. 375
error


Glej tudi

link   Delo.si (11.10.2011)
link   trzic.si


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 26.2.2014, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5