gorenjci.si gorenjci.si
x



JOVANOVIČ Peter
Foto: Tomaž Lunder
Galerija slik
JOVANOVIČ Peter JOVANOVIČ Peter JOVANOVIČ Peter JOVANOVIČ Peter JOVANOVIČ Peter JOVANOVIČ Peter JOVANOVIČ Peter JOVANOVIČ Peter JOVANOVIČ Peter JOVANOVIČ Peter Zapri JOVANOVIČ Peter
Foto: Tomaž Lunder
Foto: Tomaž Lunder
Foto: Tomaž Lunder
Foto: Edi Šelhaus; hrani Muzej novejše zgodovine v Ljubljani
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

JOVANOVIČ, Peter


Rojen: 
6. februar 1938, Dolenja Žetina v Poljanski dolini
Umrl:  , error


Občina: 
Gorenja vas - Poljane



Živi in ustvarja v Dolenji Žetini v Poljanski dolini. Iz lipovih, hrastovih in češnjevih debel izpod Blegoša že več desetletij dolbe podobe iz življenja. Oživlja ljudji iz njegove vasi, literarne junake in motive iz ljudskega izročila. Najbolj znan je po lesenih kipih, dolgo je zvest tudi risbi. Poznamo pa ga tudi kot dobrotnika, ki je svoje risbe daroval v dobrodelne namene.

Rodil se je očetu Radisavu in materi Mariji Rink kot tretji od devetih otrok. Pri osmih letih je na liste papirja narisal kmete, ki so vozili les na obvezno oddajo. Pri desetih letih je dobil prvi honorar od žetinskega kmeta za risbo njegovega konja.
Pri dvanajstih letih je za jetiko umrl njegov oče, ki je prišel iz Srbije služit vojaški rok na državno mejo, katera je potekala tudi čez bližnji Blegoš. Tedaj je Jovanovič po sedmih letih prenehal z šolanjem, ker je moral pomagat preživljat družino s služenjem pri okoliških kmetih.
Leta 1958 so v srednješolski literarni reviji Mlada pota prvič objavili njegove risbe, za katere je dobil tudi denarno nagrado. Ker je hotel ustvariti nekaj večjega, je iz gipsa oblikoval metrski kip lovca, ki pa je neodmevno končal na knjižni omari urednika Mladih potov. Na domu ga je obiskal novinar revije Mladina, ki je objavil prvi intervju z njim. Isto leto je šel služit vojaški rok v Voždovac v Srbiji, kjer je risal sovrstnike in kmete pri delu.
Leta 1959 prvič javno razstavi svoje risbe na kolektivni razstavi likovnih sodelavcev revije Mlada pota. Njegove risbe je opazila tudi slikarka Alenka Gerlovič, ki ga je javno pohvalila in mu odsvetovala akademski študij, da bi ohranil svoj originalni pristop.
Leta 1966 je prvič samostojno razstavljal svoja dela. Na škofjeloškem gradu je bilo na ogled 45 risb in 12 lesenih kipov, vse z motivi iz vaškega življenja.
Čez dve leti se je udeležil mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva v Kostanjevici. Pripravil je tri kipe, Družino, Mamco s košem in Krjavlja, ki so od tedaj tam stalno razstavljeni. S temi stvaritvami je postal medijsko prepoznaven.
Leta 1969 je s pomočjo gorenjskega poltednika Glas priredil prodajno razstavo risb, katere izkupiček je namenil banjaluškim otrokom, prizadetim v potresu.
Naslednje leto je v Šentvidu pri Stični na Dolenjskem iz hrastovega debla izklesal svoj prvi spomenik, Ribničana Urbana, ki ga je posvetil slovenskim izseljencem. Z leti je v tem kraju ustvaril pravo galerijo na prostem stoječi kipov.
Leta 1972 se je udeležil kiparske kolonije v Vidmu na Štajerskem.
Leto 1973 je bilo prelomno. Ko je izklesal orjaški spomenik tlačanom, orjaško figuro hlapca Jerneja in spomenik kurirčku, je postal najbolj zaželjen ustvarjalec velikih lesenih spomenikov.
Leta 1976 je izklesal spomenik poljanski vstaji in svoj najvišji spomenik Ljubljana v boju. V Kranju pa je razstavil risbe, narejene po motivih Prešernovih pesmi.
To leto je bilo tudi njegov osebni mejnik, saj se je poročil in z ženo v naslednjih letih vzgojil tri otroke.
Leta 1980 se je udeležil osme kolonije in razstave kiparjev naivcev Jugoslavije v Ernestinovu (Hrvaška).
Leta 1985 je pripravil prvo samostojno razstavo v zamejstvu, v galeriji Mohorjeve družbe v Celovcu.
Leta 1986 je izdal svojo prvo grafično mapo, risbe po motivih Cankarjevih Podob iz sanj. V naslednjih letih je izdal še tri mape z risbami po motivih slovenskih ljudskih pesmi, Balantičeve poezije in poezije Pesmi štirih.
Leta 1987 je v Ljubljani priredil razstavo lesenih kipov in grafik, naslovljeno Mati in otrok.
V letih 1996 in 1997 je izkazal svoje zanimanje za religiozne vsebine z razstavama lesenih reliefov.

Do leta 2005 je izklesal 50 velikih kipov, malih pa nekaj sto. Stojijo vsepovsod po Sloveniji.





Literatura
Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str. 424
D. Zavrl Žlebir: Narava je največji umetnik : sedeminšestdesetletni Peter Jovanovič, doma iz Dolenje Žetine, v orjaška debla dolbe že štiri desetletja. Iz lipovega, hrastovega, češnjevega lesa, ki ga izbere pod Blegošem, nastajajo podobe iz življenja, oživijo ljudje iz njegove vasi, literarni junaki, motivi iz ljudskega izročila. Najbolj znan je po svojih lesenih kipih, dolgo je zvest tudi risbi, poznamo pa ga tudi kot dobrotnika, ki je svoje risbe pogosto daroval v dobrodelne namene, Gorenjski glas 2005, št. 12 (11. feb.), str. 20
K. Dolenc: Z leti so postali še bolj žlahtni : na Škofjeloškem gradu je na ogled izvrstna razstava slikarja Petra Jovanoviča, ki je ob petdesetletnici izdaje pesniške zbirke Pesmi štirih po desetih letih zopet upodobil nekatere stihe avtorjev in prijateljev: Toneta Pavčka, Cirila Zlobca, Kajetana Koviča in Janeza Menarta. Tokrat je pesmi doživljal drugače, veliko globlje, Kranjčanka : priloga Gorenjskega glasa 2003, št. 5 (maj), str. 22
I. Golob: Peter Jovanovič, iskalec sonca : Okrogli stolp Loškega gradu, Kapela Puštalskega gradu, 5. februar - 5. marec 2001, Škofja Loka 2001 (zgibanka)
J. Kajzer: Samorastnik izpod Blegoša : Peter Jovanovič, Ljubljana 1998
J. Splichal: Peter Jovanović. Pri samorastnikih doma, Dolenjski list 1975, št.14 (3. apr.), str. 30
A. Pavlovec: Slikar samouk Peter Jovanovič, Snovanja 1967, št. 3 (3. jun.), str. 23-24

error


Glej tudi

link   Gorenjskiglas.si
link   OŠ Ferda Vesela.si
link   Lokalna turistična organizacija Blegoš.si
link   Občina Gorenja vas-Poljane.si
link   Gorenjskiglas.si
link   Gorenjskiglas.si
link   gorenjskiglas.si


Prispeval/-a: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 5.11.2011, Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5