gorenjci.si gorenjci.si
x



JENKO Davorin
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik
JENKO Davorin JENKO Davorin JENKO Davorin JENKO Davorin JENKO Davorin JENKO Davorin JENKO Davorin JENKO Davorin JENKO Davorin JENKO Davorin Zapri JENKO Davorin
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice

JENKO, Davorin


Rojen: 
9. november 1835, Dvorje (pri Cerkljah na Gorenjskem)
Umrl:  25. november 1914, Ljubljana error


Občina: 
Cerklje na Gorenjskem



Ljudsko šolo je obiskoval v Kranju in Ljubljani. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Višjo gimnazijo je obiskoval v Trstu. Pravo je študiral na Dunaju, kjer je leta 1861 napravil tudi prvi državniški izpit. Glasbe se je v Ljubljani učil pri Mašku in Riharju. V Trstu sta ga poučevala Sinico in Ricci.
Med leti 1859-62 je bil prvi pevovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju. V tistem času je napisal nekaj pesmi posebej za zbor in jih tudi izvedel. Prva je bila Pobratimija, sledil ji je Mornar. 16. maja 1860 je napisal znano pesem Naprej, zastava slave!, ki je kasneje postala slovenska himna. Prvič je bila izvedena 22. oktobra 1860 na besedi Slovenskega pevskega društva v dvorani "pri Sperlu" na Dunaju.
V četrtem letniku študija prava mu je ravnatelj dunajskega konservatorija Helmsberger ponudil mesto pevovodje pri Srbskem cerkvenem pevskem društvu v Pančevem. Jenko je ponujeno mesto sprejel. Tam je ostal dve leti. Med leti 1865-77 je vodil Beograjsko pevsko društvo. Že leta 1871 pa je postal dirigent v Narodnem gledališču v Beogradu, kjer je ostal do leta 1902.
Po letu 1910 se je vrnil nazaj v Ljubljano, kjer je sodeloval v čitalniškem glasbenem življenju.
Bil je pomemben za razvoj zgodnjega obdobja srbske glasbe, uvršča se med začetnike srbskega nacionalnega glasbenega stila, ki ga je realiziral S. Mokranjac in slovenske romantike.
Na začetku ustvarjalne poti je pisal predvsem zborovske (vokalne) skladbe. Po selitvi v Srbijo je začel pisati tudi instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za okrog 90 iger, ki jih je uprizarjalo beograjsko gledališče, med drugimi tudi glasbo za Vračara, ki šteje za predhodnico srbske operete in glasbo za igro Pribislav in Božana, ki je bila skoraj že prava romantična opera.

Dela:
Kosovo-uvertura, 1872.
Milan-uvertura, 1873.
Srpkinja-uvertura, 1888.
Džido-uvertura.
Aleksandar-uvertura, 1902.
Seoba Srbalja, 1863.
Markova sablja, 1872.
Vračara, 1882.
Jurmusa i Fatima, 1892.
Blago cara Radovana, 1893.
Pribislav i Božana, 1894.
Potera, 1895.


Literatura
Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-32
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 4. zvezek, Ljubljana 1990
J. Močnik: 850 let Cerklje, podobe nekdanjih časov, Cerklje 2004
error


Glej tudi

link   Wikipedija
link   dLib - fotografije, članki
link   unesco-klub-cerklje.si


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 27.4.2011, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5