gorenjci.si gorenjci.si
x



JAMAR LEGAT Marija
Foto: hrani Loški muzej Škofja Loka
Galerija slik
JAMAR LEGAT Marija JAMAR LEGAT Marija JAMAR LEGAT Marija JAMAR LEGAT Marija JAMAR LEGAT Marija JAMAR LEGAT Marija JAMAR LEGAT Marija JAMAR LEGAT Marija JAMAR LEGAT Marija JAMAR LEGAT Marija Zapri JAMAR LEGAT Marija
Foto: hrani Loški muzej Škofja Loka
Foto: hrani Loški muzej Škofja Loka
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

JAMAR LEGAT, Marija


Rojena: 
12. januar 1914, Trbovlje
Umrla:  29. november 2003, Ljubljana error


Občina: 
Škofja Loka



Oče Tone je bil priznan zdravnik, specialist za zdravljenje tuberkuloze. Izhajal je iz škofjeloške gostilniške družine Jamar. Otroška leta je Marija Antonija Jamar, kakor so jo uradno poimenovali starši, preživela v Škofji Loki pri Kajbetovi družini na Mestnem trgu št. 5. Mati Katarina je bila posvojenka Janeza in Marije Kaiba. Kajbetovi so bili znana škofjeloška meščanska družina, ki je trgovala z mešanim blagom. Tu je dobila vzdevek Jeja. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Ljubljani, je maturirala na ženski realni gimnaziji (današnja gimnazija Poljane). Študij je nadaljevala na Univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani. Leta 1937 je diplomirala iz francoskega jezika, 1944 pa še iz slovenskega.

Kot profesorica je službovala v gimnazijah v Ljubljani, Mežici, Stični, Škofji Loki (1946-1948) in na ljubljanskem učiteljišču (od 1948 do upokojitve). Bila je uspešna srednješolska pedagoginja, ki je delovala tudi kot urednica pedagoških in slavističnih publikacij ter kot prevajalka iz francoščine. Pridružila se je učiteljem slavistike, ki so pod vodstvom dr. Marje Boršnikove pripravljali odlomke za slovenska berila za vse štiri razrede srednjih šol ter za četrti in peti razred osnovne šole. S Frančkom Bohancem in Jankom Kosom je zbrala in uredila dela slovenske književnosti, od sopotnikov moderne do sodobne književnosti. Zavzemala se je za uvajanje diafilma pri pouku slovenščine.
Nekaj let je bila urednica mesečne revije Mlada pota, v kateri so objavljali prvence srednješolskih pesnikov in pisateljev. Pisala je o pomenu ljudske pesmi za otroke. Opozarjala je na narodnostne in socialne krivice primorskih Slovencev, kajti bila je zavedna Slovenka. V spremni besedi Tavčarjeve Visoške kronike je opisala zgodovinsko ozadje dela in pisateljeve vzgibe za pisanje romana.

Vseskozi je ohranjala tesno vez s Škofjo Loko, kamor je prihajala na oddih in počitnice. Po 2. sv. vojni se je povezala s škofjeloškim Muzejskim društvom in postala njegova ustanovna članica in mecenka. Četrt stoletja je bila članica uredniškega odbora Loških razgledov, skrbela je tudi za lekturo in korekturo prispevkov. Sama je v zborniku objavila 24 prispevkov. Pisala je o razvoju šolstva na Škofjeloškem, o slikarju Gvidonu Birolli, poljanskem pisatelju Pavlu Perku, osvetlila je literarno zgodovino na Loškem. Njeno največje delo pa je literarno-zgodovinska kronika Kaibetova hiša na škofjeloškem Placu 1511-1914, v kateri opisuje mesto z okolico ter njene prebivalce v preteklih stoletjih. Občina Škofja Loka jo je za njeno delo na področju domoznanstva nagradila s priznanjem Srebrni grb občine Škofja Loka (1991). Postala je tudi častna članica Muzejskega društva Škofja Loka.

Živela je v Ljubljani z možem Janezom Legatom, ki je bil pravnik. Potomcev nista imela. Konce tedna je preživljala v Škofji Loki. Veliko časa je namenila potovanjem. Svoje stanovanje v Kaibetovi hiši je zapustila Loškemu muzeju, ki v zameno skrbi za njen grob na Mestnem pokopališču v Škofji Loki.

Dela:
I. Tavčar: Visoška kronika, 1948 (spremna beseda)
Opombe k berilom za izobraževalne tečaje, 1951
Slovensko berilo I-IV (urednica)
J. Demarin: Pouk zgodovine osnovni šoli, 1964 (prevajalka)
Slovenska književnost : izbrana dela in odlomki. Knj. 2, 1965 (urednica)
L. Thoorens: Burno življenje Marca Pola, 1966 (prevajalka)
Peto berilo za osnovne šole, 1968 (urednica)
F. Bevk: Zlata voda in druge zgodbe, 1969 (spremna beseda)
Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice, 1971 (spremna beseda)
W.C. Ebner: Zdravljenje in lajšanje bolečin brez zdravil, 1997 (prevajalka)
Kaibetova hiša na škofjeloškem Placu 1511-1914, 1998
J. Zittlau: Domača lekarna, 1999 (prevajalka) 


Biografijo sem sestavila Ana Marija Miklavčič, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, junija 2015.



 


Literatura
B. Berčič, P. Vindišar: Jeja Jamar-Legat (1914-2003) – v spomin, Loški razgledi 2003 (50), str. 267-269
Občinsko priznanje Mariji Jamar-Legat, Loški razgledi 1992 (39), str. 245-246
Loka, moj edini pravi dom!, Škofja Loka, 2014
I. Kavčič: Loka, Marijin edini pravi dom, Loški glas 2014, št. 12, str. 12
B. Ristić, M. Šifrer Bulovec: Življenje in delo Marije Jamar-Legat (1914-2003), Loški razgledi 2014 (61), str. 300-314
error


Glej tudi

link   SIRAnet
link   RTVSLO
link   Šolski razgledi
link   Radio Sora
link   Cobiss-bibliografija


Prispeval/-a: Ana Miklavčič, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
Zadnja sprememba: 29.7.2016, Ana Miklavčič, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5