gorenjci.si gorenjci.si
x



JALEN Janez
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik
JALEN Janez JALEN Janez JALEN Janez JALEN Janez JALEN Janez JALEN Janez JALEN Janez JALEN Janez JALEN Janez JALEN Janez Zapri JALEN Janez
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice

JALEN, Janez


Rojen: 
26. maj 1891, Rodine (pri Žirovnici)
Umrl:  21. april 1966, Ljubno error


Občina: 
Žirovnica



Bil je najmlajši od desetih otrok.
Leta 1898 je začel obiskovati dvorazrednico na Breznici. Brezniški župnik Tomaž Potočnik mu je bil zelo naklonjen. Omogočil mu je šolanje v Marijanišču v Ljubljani. Leta 1902 je končal petrazrednico, istega leta mu je umrl oče. Župnik T. Potočnik je Jalna na svoje stroške poslal v gimnazijo v Ljubljano, ki pa je Jalen ni končal. V šolskem letu 1902-03 se je Jalen vpisal na gimnazijo v Kranju. Med sošolci se je uveljavil kot dober pripovedovalec zgodb. Njegovi razredniki so bili: A. Žigon, J. Gnidovec in I. Grafenauer. Prvo leto je končal z odličnim uspehom. Nato je zaprosil za J. Gollmayerjevo štipendijo, ki jo je tudi dobil. Maturiral je leta 1911. Bogoslovje je študiral v Ljubljani. Šolanje je končal leta 1915. Nato je bil duhovnik v različnih krajih na Slovenskem, najprej v Srednji vasi v Bohinju, med prvo vojno je bil vojaški kurat v taborišču Lebring pri Gradcu, po vojni pa je služboval v več krajih po Sloveniji (Črnomelj, Stara Loka, Trnovo, Notranje Gorice, Ljubljana), se leta 1933 upokojil, po koncu druge vojne pa spet aktiviral v duhovniški službi, najprej je bil duhovnik v Grahovem, nazadnje pa je leta 1959 prevzel župnijo Ljubno na Gorenjskem, kjer je tudi umrl. Pokopan je na domačem pokopališču na Rodinah.
Pisal je črtice, novele, povesti in drame. Stilno in idejno je bil Finžgarjev naslednik. Njegov prvi ohranjen zapis je seminarska naloga iz leta 1913 z naslovom Mitični Kristus. Njegovo najpomembnejše delo je zgodovinski roman v treh delih Bobri, ki je doživel vrsto izdaj in je postal klasična mladinska literatura. V povestih Ovčar Marko, Cvetkova Cilka, Trop brez zvoncev, je pretežno obravnaval kmečko življenje, kot tudi v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Z nekaterimi novelami iz zbirke Previsi iz leta 1940 je posegel tudi na socialno področje.
Jalen je napisal scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine, ki ga je režiral Metod Badjura.

Dela:
Dom, 1923.
Srenja, 1924.
Ovčar Marko, 1929.
Bratje, 1931.
Cvetkova Cilka, 1938.
Trop brez zvoncev, 1941.
Bobri, 1942-43.


Literatura

F. Pibernik: Janez Jalen, življenjska in pisateljska pot, Celje 2003.
J. Sinobad: Dežela, kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine, Ljubljana 1998, str. 172
J. Mušič: Veliki album slovenskih pisateljev, Ljubljana 2004
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 4. zvezek, Ljubljana 1990
J. Šifrer: Ob stoletnici rojstva Janeza Jalna, Mohorjev koledar 1991, str. 144-146. Portret

error


Glej tudi

link   Wikipedija
link   Občina Žirovnica
link   Gore-ljudje
link   Europeana
link   Zavod za turizem in kulturo Žirovnica
link   dLib - fotografije, članki


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 5.4.2011, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5