gorenjci.si gorenjci.si
x



HRIBOVŠEK Ivan
Foto: arhiv Franceta Pibernika
Galerija slik
HRIBOVŠEK Ivan HRIBOVŠEK Ivan HRIBOVŠEK Ivan HRIBOVŠEK Ivan HRIBOVŠEK Ivan HRIBOVŠEK Ivan HRIBOVŠEK Ivan HRIBOVŠEK Ivan HRIBOVŠEK Ivan HRIBOVŠEK Ivan Zapri HRIBOVŠEK Ivan
Foto: arhiv Franceta Pibernika
Foto: arhiv Franceta Pibernika
Foto: Himna večeru, 1993
Foto: Himna večeru, 1993
Foto: Himna večeru, 1993
Foto: Himna večeru, 1993
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Neznan

HRIBOVŠEK, Ivan


Rojen: 
19. junij 1923, Radovljica
Umrl:  domnevno junij 1945, Huda jama pri Hrastniku error


Občina: 
Radovljica



Ivan Hribovšek se je rodil v uradniško kmečki družini v Predtrgu pri Radovljici, po osnovni šoli je obiskoval Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu pri Ljubljani, sedmi gimnazijski razred je končal na klasični gimnaziji v Ljubljani. Ob nemški okupaciji je v Kranju od januarja do junija obiskoval Oberschule fűr Jungen, osmi razred pa v Beljaku, kjer je opravil vojno maturo februarja 1943. Potem se je na Dunaju vpisal na oddelek za klasično filologijo in se vključil v literarno skupino, ki jo je vodil Janez Remic, in s pesmimi sodeloval v ilegalnem glasilu Dunajske Domače vaje. Da bi se izognil vpoklicu v nemško vojsko, je decembra 1944 vstopil med gorenjske domobrance, se z njimi maja 1945 umaknil na Koroško, od koder je bil vrnjen in je končal v povojnih pobojih junija 1945, domnevno v Hudi jami pri Hrastniku.

Zgodnje pesmi je objavljal v rokopisnih glasilih Škofijske gimnazije, v Jutranji zarji in Domačih vajah. Prvo rokopisno zbirko Pesmice je zbral že leta 1939, naslednje leto se je pridružil Kocbekovemu krogu in tiskal pesmi v njegovem Dejanju 1940. Glavno ustvarjalno obdobje je zajelo vojni časi, največ pa je ustvarjal na Dunaju, kje je maja 1944 pripravil izbor pesmi pod naslovom Pesmi Marjana Gostiše.

Po vojni je bilo v domovini njegovo ime zamolčano, pač pa je leta 1965 dr. Tine Debeljak v Buenos Airesu izdal njegove pesmi po naslovom Pesem naj zapojem. Pesniško zbirko iz leta 1944 je izdala Cankarjeva založba leta 1990, medtem ko je njegovo zbrano delo izšlo pri založbi ZRC-SAZU leta 2010, hkrati pa tudi monografija o njem.

Hribovšek je izjemen lirik svojega časa. Je izrazit refleksivni izpovedovalec, ki je izhajal iz Kocbekove Zemlje, nanj pa sta v dunajski dobi močno vplivala Friedrich Hölderlin in Rainer Maria Rilke. Osrednji motiv je zemlja in iz nje izhajajoče razpoloženje, hkrati pa odpira njeno notranjo duhovno dimenzijo. Velik del je zajel tudi njegovo ljubezensko doživljanje, medtem ko je vrh njegove izpovedi problem generacije, ki je bila žrtvovana zgodovini. Uporabljal je pretežno klasične oblike, pogosto sonet in rimane štiri vrstičnice, kdaj tudi svobodni verz, ker pa je bil močno zavzet nad grško poezijo, je izjemoma posegel tudi po antičnih oblikah.

Zelo zgodaj, že kot sedmošolec, se je lotil prevoda Sofoklejeve tragedije Antigona. Rokopisni izvod prevoda se je ohranil v njegovi zapuščini in je bil natisnjen leta 2014 s komentarjema dr. Kajetana Gantarja in dr. Braneta Senegačnika. Prevajal je tudi rimskega lirika Katula.


Biografijo je napisal France Pibernik maja 2015.

Dela:
Pesem naj zapojem. Slovenska kulturna akcija, Buenos Aires 1965
Pesmi. Cankarjeva založba, Ljubljana 1990
Himna večeru. Izbrane pesmi. Mohorjeva družba Celje 1993
Zbrano delo. ZRC-SAZU, Ljubljana 2010
Sofokles: Antigone (Prevedel Ivan Hribovšek). Družina,  Ljubljana 2014 


Literatura
V.  Smolej: Slovstvo v letih vojne 1941-1945. Zgodovina slovenskega slovstva VII., Ljubljana 1971, str. 40.
A. Slodnjak: Obrazi in dela slovenskega slovstva, Ljubljana 1975, str. 481-483.
Enciklopedija Slovenije, zv. 4, Ljubljana 1990.
Jutro pozabljenih: antologija padlih, pobitih, prepovedanih, zamolčanih, pozabljenih, Celje 1991.
Balantičev in Hribovškov zbornik, Ljubljana,  Celje 1994.
Slovenska književnost. Leksikon. Ljubljana 1996.
Osebnosti, Ljubljana 2008, str. 367.
F. Pibernik: Ivan Hribovšek. Ljubljana 2010.
F. Pibernik: Pesnik Ivan Hribovšek v usodnosti časa, Glasnik Slovenske matice 2005/2007, (letn. 29/31), št. 1/3, str. 168-177.
J. Kos: Hribovškova poezija včeraj in danes, Glasnik Slovenske matice 2005/2007 (letn. 29/31), št. 1/3, str. 178-184.
J. Kos: Ideologi in oporečniki. Spominjanja. Znanstvena založba Filozofske fakultete in Beletrina, Ljubljana 2015, str. 189-190.
M. Dolgan, J. Fridl, M. Volk: Literarni atlas Ljubljane. Založba ZRC, Ljubljana 2014, str. 80-81, 282.
error


Glej tudi

link   Elektronske znanstvene monografije
link   Družina
link   ZRC SAZU


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 8.3.2016, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5