gorenjci.si gorenjci.si
x



HRIBAR Ivan
Foto: slikarka Ivana Kobilica
Galerija slik
HRIBAR Ivan HRIBAR Ivan HRIBAR Ivan HRIBAR Ivan HRIBAR Ivan HRIBAR Ivan HRIBAR Ivan HRIBAR Ivan HRIBAR Ivan HRIBAR Ivan Zapri HRIBAR Ivan
Foto: slikarka Ivana Kobilica
Foto: slikarka Ivana Kobilica
Foto: dLib
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

HRIBAR, Ivan


Rojen: 
19. september 1851, Trzin
Umrl:  18. april 1941, Ljubljana error


Občina: 
Cerklje na Gorenjskem



Leta 1867 je v Ljubljani dokončal nižjo gimnazijo.
Od 1870 je delal v banki Slavija v Pragi in bil v letih od 1876 do 1919 njen zastopnik v Ljubljani. Leta 1882 je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet in leta 1886 je bil izvoljen za župana. Na tem položaju je ostal do leta 1910. medtem je uspešno vodil obnovo popotresne Ljubljane. Skoraj istočasno je bil deželni (1889-1908) ter državni poslanec (1907-1911). V letih 1919–21 je bil pooblaščeni minister in poslanik kraljevine SHS v Pragi in 1921–23 pokrajinski namestnik v Ljubljani. V letih 1932-38 pa je bil član zakonodajnega sveta in senator.
V 80. letih 19. stoletja je bil eden glavnih radikalcev. V letih 1906-1910 je bil predsednik Narodno napredne stranke. V letih 1884-1887 je izdajal ilustriran tednik Slovan. Kot glavni nosilec vseslovanske ideje na Slovenskem je izražal rusofilstvo in si s tem nakopal nezaupanje oblasti. Zavzemal se je za ustanovitev slovanske banke in verjel, da bodo Slovani postali vodilna sila v Avstriji. Po polomu Avstrije je sodeloval pri Domovini (1918).
Zaradi razočaranja ob kapitulacije kraljevine Jugoslavije in italijanske okupacije Ljubljane je storil samomor, tako da je zavit v jugoslovansko zastavo skočil v reko Ljubljanico ter se utopil.
Bil je tudi pesnik, pisatelj in prevajalec.
Z literaturo se je začel ukvarjati kot gimnazijec in že objavil nekaj pesmi in proze. Prevajal je iz nemščine, francoščine in ruščine. Njegova knjižna dela Moji spomini I in II so izšli 1928. leta, III. del 1932 in naslednje leto še IV. del. Moji spomini I in II so bili ponatisnjeni v letih 1983 in 1984.
Pomen Hribarja za Cerklje je predvsem v njegovem prispevku na gospodarsko in kulturno življenje. Tu je leta 1886 kupil pogorišče Lukeževe hiše, ki jo je v naslednjih letih preuredil v lastno poletno rezidenco in ki je kasneje gostila številne slovenske kulturnike in politike. S svojim delovanjem je obogatil življenje kraja. Ignacija Borštnika je podprl pri študiju režije in igre na Dunaju. Njegova zasluga je modernizacija ceste od Sp. Brnika do Vodic in izgradnja letovišča Zatišje v Sangradu.




Literatura
P. Hieng: Ivan Hribar - karizma ljubljanskega župana, Odsev - glasilo občine Trzin, september 2011, str. 10-13
Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008
J. Horvat: Ivan Hribar, Moji spomini I. in II. del, Ljubljana 1983 in 1984, Zgodovinski časopis 1987, št. 2, str. 372-374
A. Lah: Ivan Hribar in književnost, Delo 1998, št.233, str. 62
M. Naglič: Po ljudeh gor, po ljudeh dol, Ivan Tavčar in Ivan Hribar, Gorenjski glas, 13. nov. 2001, str. 9
T. Štefanec: Velik župan in domoljub : znameniti ljubljanski župan dr. Ivan Hribar se jerodil 19. septembra 1851 v Trzinu, umrl pa je 18. aprila 1941..., Slovenske novice, 21. apr. 2007, str. 19
error


Glej tudi

link   Wikipedia.org
link   Ljubljana.si
link   Dnevnik.si
link   Mestna knjižnica Ljubljana.si
link   Slovenski biografski leksikon
link   Gorenjskiglas.si
link   Kamra.si
link   Cerklje.si
link   gorenjskiglas.si
link   gorenjskiglas.si


Prispeval/-a: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 24.2.2015, Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5