gorenjci.si gorenjci.si
x



HOLZAPFEL Ignac
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik
HOLZAPFEL Ignac HOLZAPFEL Ignac HOLZAPFEL Ignac HOLZAPFEL Ignac HOLZAPFEL Ignac HOLZAPFEL Ignac HOLZAPFEL Ignac HOLZAPFEL Ignac HOLZAPFEL Ignac HOLZAPFEL Ignac Zapri HOLZAPFEL Ignac
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice

HOLZAPFEL, Ignac


Rojen: 
15. julij 1799, Tržič
Umrl:  21. januar 1868, Ribnica error


Občina: 
Tržič



Med leti 1812-18 je obiskoval gimnazijo, med leti 1818-20 licej in med leti 1820-24 študiral bogoslovje v Ljubljani. Ordiniran je bil leta 1823.
Leta 1924 je bil kaplan v Kamniku. Med leti 1824-27 je bil kaplan v Preddvoru. Med leti 1827-29 je bil kaplan v Mengšu. Med leti 1829-34 je bil kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani. Od leta 1834-1848 je bil župnik v Črnomlju. Med leti 1848-68 je bil dekan v Ribnici.
Vsaj v času študija bogoslovja je že negoval misel, da je potrebno nadaljevati Vodnikova prizadevanja v smislu slovenske svetne poezije. S pesništvom se sam ni posebej ukvarjal, sam pa je rekel, da je: »ktero, pa le za kratek čas zakrožil."
V šolskem letu 1823-24, je bil po vsej verjetnosti član slovstvenega društva, ki so ga vodili njegovi sošolci Fink, Burger, Vouk in Svetličič. Leta 1824 je skupaj z Andriolijem in Ciglerjem na gubernij naslovil prošnjo za izdajanje kulturnega lista Slavinja, ki naj bi izhajal vsak torek kot priloga Laibacher Zeitunga. Gubernij se je z izdajo lista strinjal. Kanonik Pavšek je bil že izbran za cenzorja. Višji policijski in cenzurni urad na Dunaju pa izida Slavinje ni dovolil. Je pa Holzapfel za Slavinjo že imel pripravljene pesmi, ki jih je želel v njej objaviti. Sedem se jih je ohranilo v Kastelčevi ostalini.
Holzapfel je s Kastelicem sodeloval pri prvem zvezku Kranjske čbelice. V njej je pod psevdonimom H. objavil štiri pesmi: Spomlad, Na posip hudiga grada, Pod slapam v povodnji, Vetricu na vetrnici. Leta 1858 je v Zgodnji danici objavil še prevod latinske Qui mundum probe noscit. Prešeren mu je namenil sršen Lesničniku.
Leta 1858 je v Ljubljani izdal molitvenik Venic nedolžnosti ali molitve in nauki mlajšim kristjanom potrebni. Leta 1864 je postal član Slovenske matice. V oporoki je volil 50.000 goldinarjev ustanovi za gluhe v Ljubljani.


Dela:
Venic nedolžnosti ali molitve in nauki mlajšim kristjanom potrebni, 1858.


Literatura
Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-32
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
error


Glej tudi

link   Župnija Ribnica
link   Občina Tržič


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 24.9.2009, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5