gorenjci.si gorenjci.si
x



HLADNIK Boštjan
Foto: Embrio / rtvslo
Galerija slik
HLADNIK Boštjan HLADNIK Boštjan HLADNIK Boštjan HLADNIK Boštjan HLADNIK Boštjan HLADNIK Boštjan HLADNIK Boštjan HLADNIK Boštjan HLADNIK Boštjan HLADNIK Boštjan Zapri HLADNIK Boštjan
Foto: Embrio / rtvslo
Foto: Embrio / rtvslo
Foto: Neznan
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice

HLADNIK, Boštjan


Rojen: 
30. januar 1929, Kranj
Umrl:  30. maj 2006, Ljubljana error


Občina: 
Kranj



S fotografijo se je pričel ukvarjali že v zgodnji mladosti, očaranost s fotografijo in filmom pa se je stopnjevala  v naslednjih letih, ko je opravil tečaj za filmskega operaterja (1946) in tečaj za snemanje. Prvi vrh je dosegla z nakupom 8 mm kamere in s prvim amaterskim filmom Deklica v gorah (1947), za katerega je 1952 prejel prvo nagrado na festivalu amaterskega filma v Salernu.
Leta 1955 je diplomiral iz režije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Študij je zaključil z režijo gledališke predstave Gospodična Julija, za katero je dobil  prvo nagrado na mednarodnem festivalu v Erlangenu.
Leta 1954 sta se s Primožem Kozakom odpravila v Francijo, drugič (1957) je šel Hladnik sam, okrepljen s petmesečno francosko štipendijo in zaljubljen v novi val. Ostal je tri leta in sodeloval pri filmih, ki so jih režirali Claude Chabrol, Philippe de Broca, Robert Siodmak. Prijateljeval je  z Volkerjem Schlöndorffom.
Sled novega vala in film noira je zelo prepoznavna v Hladnikovem prvem celovečercu Ples v dežju, ki je v času nastanka (1961) s svojo temačno brezizhodnostjo naletel na negativen odziv publike, kritika pa je bila razdvojena.
Delo je nadaljeval  s snemanjem filma Peščeni grad (1962). Ta čas ga je k sodelovanju povabil nemški producent Egon Habe, s katerim sta sodelovala naslednja tri leta. Kot prvi slovenski režiser je posnel celovečerec za tujega producenta (Erotikon 1963).
Po vrnitvi domov je posnel Sončni krik (1968). Pesimizma ni več,  publiko pa je pritegnil  in izzval  s sproščenim odnosom do seksualne tematike. Kazanje ogledala »konzervativni« domači publiki je zaznavno tudi v Hladnikovem naslednjem fimu Maškarada (1971), ki ga je pred predvajanjem cenzura dodobra oklestila, integralna verzija filma pa je prišla na filmska platna šele enajst let po nastanku.(1982). V plodnih sedemdesetih letih je posnel še filme  Ko pride lev (1972), Ubij me nežno (1974), Bele trave (1975). V osemdesetih je posnel Čas brez pravljic (1986), za katerega je napisal tudi scenarij, in P.S. - Post scriptum (1988), režiral je tudi nadaljevanko Gorenčev vrag (1984). Skupaj je posnel 28 filmov.
Bil je prvi modernistični režiser v slovenskem filmu, v katerega je vnesel svež veter z zahoda, nekonvencionalnost, izvirnost in lahkotnost.  Leta 1999 je za življenjsko delo prejel Badjurovo nagrado, 2001 Viktorja za življenjsko delo. Leta 2005 je bil za filmsko stvarjanje odlikovan z zlatim redom za zasluge Republike Slovenije.





Literatura
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
S. Šimenc: Kranj in slovenski film, Kranjski zbornik 2005, str 245-258
J. Košnjek: Leta 2004 so nam ostali v spominu: Boštjan Hladnik filmski režiser, Gorenjska 2004-2005, str. 34
Z. Vrdlovec: Boštjan Hladnik, Ljubljana 2001
Enciklopedija Slovenije, 4. zvezek, Ljubljana 1990
error


Glej tudi

link   Wikipedija
link   The Internet Movie Database
link   Playboy - intervju


Prispeval/-a: Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 30.3.2011, Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5