gorenjci.si gorenjci.si
x



GROHAR Ivan
Foto: dLib.si
Galerija slik
GROHAR Ivan GROHAR Ivan GROHAR Ivan GROHAR Ivan GROHAR Ivan GROHAR Ivan GROHAR Ivan GROHAR Ivan GROHAR Ivan GROHAR Ivan Zapri GROHAR Ivan
Foto: dLib.si
Foto: dLib.si
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

GROHAR, Ivan


Rojen: 
15. junij 1867, Spodnja Sorica
Umrl:  19. april 1911, Ljubljana error


Občina: 
Železniki



Slovenski slikar, poleg Riharda Jakopiča najpomembnejši med slovenskimi impresionisti. Spada v sam vrh slovenske likovne umetnosti 20. stoletja. Vidno je vplival na razvoj slovenskega slikarstva, ko je skupaj z ostalimi impresionisti prelomil z realistično tradicijo 19. stoletja in utiral pot moderni umetnosti. Zapustil nam je nekaj vrhunskih del, povezanih s Škofjo Loko in okolico.

Rodil se je v kajžarski družini, že kot otok je pokazal nadarjenost za likovno izražanje. V mladosti se je preživljal s kmečkimi opravili, se leta 1888 šolal pri slikarju M. Bradaški v Kranju in A. Milanesiju v Zagrebu, nato pa služil vojsko. V letih 1892-1895 je obiskoval Deželno risarsko šolo v Gradcu, leta 1894 opravil sprejemni izpit na dunajski Akademiji upodabljajočih umetnosti, vendar zaradi pomanjkljive izobrazbe tja ni bil sprejet. V Škofji Loki si je leta 1896 uredil atelje in se skušal preživljati s cerkvenimi naročili. Od leta 1995 je večkrat bival v Münchnu, kjer je na pobudo R. Jakopiča leta 1899 obiskoval slovito slikarko šolo Antona Ažbeta. Tu je prišel v stik s sodobnimi evropskimi  tokovi in spozanal še Mateja Sternena in Matijo Jamo. V Ljubljani je bil v okviru Slovenskega umetniškega društva dejaven pri pripravi 1. in 2. slovenske umetniške razstave leta 1900 in 1902. Leta 1904 je na Jakopičevo pobudo v uglednem salonu Miethke na Dunaju pripravil odmevno razstavo slovenskih impresionistov, zbranih v umetniškem klubu Sava. V letih 1902 -1906 je skupaj z Jakopičem in Sternenom slikal v oklici Škofje Loke, ki je po zaslugi impresionistov postala »prizorišče rojstva moderne slovenske umetnosti«. Po defravdacijski aferi, ki ga je zaznamovala v slovenskem prostoru, si je prizadeval za razstave in s tem za naklonjenost občinstva v tujini. Skupaj s tovariši je uspešno razstavljal v Beogradu, Sofiji in Trstu. Vrsto let je živel na robu lakote, pomanjkanja in izčrpanosti. Kljub temu ni izgubil upanja v prihodnost. Notranjo moč je črpal iz domačega okolja in naravnih lepot, poveličevanja kmečkega dela, vere v lepšo bodočnost. Zlomila ga je šele neozdravljiva bolezen, ki mu je vse od leta 1908 uničevala telesno zdravje in delovno vnemo.

Slikal je nabožne motive, krajine, portrete in prizore iz vaškega življenja. Po začetnem obdobju je prekinil z akademsko tradicijo in se od idealističnega realizma usmeril k impresionizmu. V njegovih delih se prepletajo simbolistične vsebine, odlikuje ga prefinjen smisel za barvo in posebna tehnika slikanja, ki jo je izpeljal iz del mladostnega vzornika Giovannija Segantinija. Slikarjev slogovni razvoj: münchensko obdobje (1900-1901), segantinijevska faza (1902-1904), poudarjena impresionistična izkušnja (1904-1906), vrh impresionistične faze v letu 1907 in zadnje, monumentalno obdobje poznih figuralnih del (1907-1910).

Razstavljal je v Ljubljani (1900,1902, 1908, 1909, 1910), Zagrebu (1901, 1910) na Dunaju (1904 in 1905), v Beogradu (1904, ko je bil odlikovan z redom Sv. Save in 1907 ), Berlinu (1905), Londonu (1906), Sofiji (1906) Trstu (2007), Varšavi (2008), Krakovu (1908), posthumno so bila njegova dela na ogled na številnih razstavah doma in v tujini. Kritika je njegovega Sejalca takoj, ko ga je prvič razstavil v Trstu, prepoznala kot mojstrovino, kar pomeni začetek uveljavljanja mlade slovenske umetnosti na domačih tleh. S projiciranjem ideoloških vsebin v sliko ga je povezala s slovensko zgodovinsko izkušnjo, tako da je postal nacionalna ikona, podoba slovenskega nacionalnega mita.

Pomlad, 1903 (Narodna galerija, Ljubjana)
Macesen, 1904 (Narodna galerija, Ljubjana)
Škofja Loka v snegu, 1905 (Narodna galerija, Ljubjana)
Kamnitnik, 1905 (Narodna galerija, Ljubjana)
Sejalec, 1907 (Narodna galerija, Ljubjana)
Štemarski vrt, 1907 (Narodna galerija, Ljubjana)
Cvetoča jablana, 1907 (Narodna galerija, Ljubjana)
Krompir, 1909 (Narodna galerija, Ljubjana)
Črednik, 1910 (Narodna galerija, Ljubjana)





Literatura
Slovenski impresionisti in njihov čas, Ljubljana 2008
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
T. Brejc: Realizem, impresionizem, postimpresionizem, Ljubljana 2006
Ivan Grohar, bodočnost mora biti lepša, Ljubljana 1997
A. Smrekar: Macesen, iz gorenjske krajine, Ljubljana 1996
Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1989, str. 389-392
J. Kajzer: Macesen, roman o Ivanu Groharju, Ljubljana 1978
F. Stele: Ivan Grohar, Ljubljana 1980
A. Podbevšek: Ivan Grohar, tragedija slovenskega umetnika, Ljubljana 1938
Loška krajina v podobah zapisana : krajinska motivika v loškem slikarstvu od Groharja do današnjih dni : Loški muzej, Škofja Loka 2008
Moč pogledov : portretno slikarstvo Ivana Groharja : Galerija na Loškem gradu, Škofja Loka 2011
error


Glej tudi

link   Loški muzej Škofja Loka
link   Spletna galerija
link   Narodna galerija
link   RTV Slovenija/ Impresionisti
link   Po Groharjevi poti - slovenske pešpoti - Slovenija, kam na izlet
link   dLib
link   gorenjskiglas.si


Prispeval/-a: Mira Kalan, Loški muzej
Zadnja sprememba: 19.3.2014, Mira Kalan, Loški muzej

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5