gorenjci.si gorenjci.si
x



GRASSELI Peter
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik
GRASSELI Peter GRASSELI Peter GRASSELI Peter GRASSELI Peter GRASSELI Peter GRASSELI Peter GRASSELI Peter GRASSELI Peter GRASSELI Peter GRASSELI Peter Zapri GRASSELI Peter
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice

GRASSELI, Peter


Rojen: 
28. junij 1841, Kranj
Umrl:  17. november 1933, Ljubljana error


Občina: 
Kranj



Med leti 1851-59 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Med leti 1859-63 je študiral pravo v Gradcu in na Dunaju.
Po končanem študiju je prišel v Ljubljano. V Ljubljani je postal član Čitalnice. Bil je tudi član Sokola. Leta 1866 je postal blagajnik Sokola, pozneje tudi vodja in društveni častni član. Leta 1868 je postal član društva Slovenija. Bil je tudi član Dramatičnega društva, društveni podpredsednik pripravljalnega in kasneje rednega odbora Dramatičnega društva, med leti 1870-74 tudi društveni predsednik. Leta 1872 je bil med ustanovnimi člani Glasbene matice v Ljubljani, med leti 1880-82 in 1897-1914 je bil njen podpredsednik. Med leti 1882-85 je bil predsednik Slovenske matice. Za njeno premoženje je skrbel tudi med prvo vojno. V začetku sedemdesetih let 19. stoletja je v Ljubljani sodeloval pri Narodni tiskarni in poskusu ustanovitve Občne banke v Ljubljani. Med leti 1896-1922 je bil ravnatelj ljubljanskega dohodarstvenega urada.
V kranjskem deželnem zboru je po smrti E. H. Coste med leti 1875-77 zastopal kmečke občine Postojna-Planina-Senožeče-Lož-Bistrica, po smrti grofa Barba je med leti 1880-83 zastopal kmečke občine Trebnje-Stična-Žužemberk-Mokronog-Litija-Radeče, med leti 1883-70 pa je zastopal mesto Ljubljana. Med leti 1881-88 je bil namestnik deželnega glavarja. Med leti 1880-83 in 1898-901 je bil namestnik deželnega odbornika, med leti 1901-07 pa deželni odbornik. Leta 1882 je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet. Med leti 1892-96 je bil župan mesta Ljubljana. Med številnimi drugimi funkcijami, ki jih je opravljal je bil tudi v odboru za dolenjsko železnico in član upravnega sveta železnice Kranj-Tržič. Skupaj z I. Hribarjem je dal predlog za ustanovitev univerze v Ljubljani. Med leti 1882-85 je v državnem zboru zastopal mesto Ljubljana in trgovsko zbornico. Bil je odličen finančnik in gospodarstvenik.
Bil je sotrudnik Slovenca, praške Politik in tednika Triglav, ki ga je med leti 1867-69 urejal, leta 1870 pa tudi izdajal. Pisal je tudi v Slovenski narod, ki ga je med Jurčičevo boleznijo med leti 1879-81 tudi urejal.





Literatura

Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-32
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 3. zvezek, Ljubljana 1989

error


Glej tudi

link   dLib - fotografije


Prispeval/-a: Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 29.10.2010, Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5