gorenjci.si gorenjci.si
x



GOSAR Ivan
Foto: Vojaštvo
Galerija slik
GOSAR Ivan GOSAR Ivan GOSAR Ivan GOSAR Ivan GOSAR Ivan GOSAR Ivan GOSAR Ivan GOSAR Ivan GOSAR Ivan GOSAR Ivan Zapri GOSAR Ivan
Foto: Vojaštvo
Foto: Vojaštvo
Foto: Vojaštvo
Foto: Vojaštvo
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

GOSAR, Ivan


Rojen: 
1. oktober 1888, Škofja Loka
Umrl:  10. februar 1917, Beograd error


Občina: 
Škofja Loka



Ivan Gosar se je rodil v Škofji Loki. Obiskoval je gimnazijo v Kranju, študiral pa na Dunaju na Visoki agronomski šoli, ki jo je dokončal leta 1913 ter prejel naziv diplomiranega inženirja gozdarstva. Obiskoval je tudi šolo za rezervne častnike v avstro-ogrski vojski ter prejel čin rezervnega poročnika. V prostem času je bil aktivni pripadnik sokolskega gibanja. Že takrat je bil pripadnik jugoslovanstva, zato doma ni dobil zaposlitve. Spomladi 1914 se je preselil v Srbijo. Službo gozdarskega strokovnjaka je najprej dobil v Bajini Bašti, nato pa je bil premeščen v gozdno upravo v Ivanjici. Dobil je tudi srbsko državljanstvo.
Ko je konec julija 1914 Avstro-Ogrska napadla Srbijo, se je Gosar prostovoljno pridružil srbski vojski, dobil čin njenega aktivnega poročnika ter sodeloval v spopadih. Med vojaki je bil priljubljen, ker je vedno skrbel za podrejene. Jeseni 1915 se je boril tudi proti Bolgariji, ki je napadla Srbijo, vendar je bil med umikom svoje enote pri Kumanovu hudo ranjen, saj je v boju dobil trideset ran. Četudi je prosil bolgarske vojake, naj ga ubijejo in končajo njegove muke, so ga ti pustili v obcestnem blatu. Usmilili so se ga bolgarski bolničarji, ki so ga kot vojnega ujetnika prenesli v vojaško bolnišnico v Sofiji. Po petmesečnem okrevanju je Gosarja izsledila avstrijska komanda, saj so ga do takrat zdravili kot srbskega in ne slovenskega častnika. Bolgari so ga takoj predali svojim avstrijskim zaveznikom. Gosarja so poslali na vojaško sodišče v Beogradu, kamor je močno zastražen prispel jeseni 1916. Vrsto mesecev je bil zaprt v zaporih v trdnjavi Kalemegdan. Sumili so ga dezerterstva iz avstrijske vojske, četudi je dokazal, da je Avstro-Ogrsko zapustil pred pričetkom vojne. Sodniki so mu ponudili svobodo, če prestopi v njihovo vojsko, kar pa je odločno zavrnil, češ da se je treba za svobodo Slovencev tudi žrtvovati.
Ker se ni uklonil zahtevam, so Gosarja menda mučili, ta pa je vztrajal pri svojem in rekel: »Obsodite me že vendar! To sem, kar sem, drugačen ne morem biti ... Borim se za svobodo svojega naroda in ne prosim vaše milosti!« Dne 10. februarja 1917 ga je sodišče kot veleizdajalca obsodilo na smrt. Usmrtitev se je izvršila še istega dne, vendar so navedbe o kraju in načinu smrti različne. Po prvih je bil Gosar obešen na vislicah na zaporniškem dvorišču, po drugih, bolj zanesljivih, pa je bil ustreljen na vojaškem strelišču ob cesti med Beogradom in Topčiderjem. Gosar, oblečen v uniformo srbskega oficirja brez znakov ter odlikovanj, je poslušal obsodbo, nato pa je zaklical: »Živela svoboda, živela moja velika in svobodna domovina, živel kralj Peter!« Prevezo čez oči je odklonil z besedami: »Srbski oficir ima pravico, da umre z odprtimi očmi!« Njegove zadnje besede so bile: »Živel srbski kralj, naš kralj, živela srbska vojska!«, po drugih virih pa »Živela Jugoslavija!« Usmrčen je bil ob 10. uri dopoldne. O usmrtitvi so na kratko poročali slovenski časopisi.
Gosarjev grob ni znan. Po nekaterih navedbah so njegovo truplo vrgli v Donavo ali Savo, po drugih pa pokopali na vojaškem strelišču. Gosarjevo sestro, ki je v Beograd prišla iskat bratov grob, so avstrijske oblasti celo zaprle.
V obdobju Kraljevine Jugoslavije je Ivan Gosar postal mučeniška žrtev osovražene Avstro-Ogrske. Dne 3. oktobra 1937 so Gosarju na domači hiši ob Ulici talcev v Škofji Loki odkrili spominsko ploščo iz braškega marmorja, narejeno po osnutku medaljerja Antona Severja. Odkritju so prisostvovali prostovoljci, rezervni oficirji ter predstavniki društev in Sokolov. Na svečanosti so govorili Gosarjev tovariš Valentin Starman, predsednik prostovoljske organizacije Josip Jeras ter upokojeni profesor beograjske vojaške akademije Mile Pavlović, ki je o Gosarju objavil prispevek v časopisu Vojaški zabavnik. O odkritju plošče je poročal tudi beograjski ti

 

Literatura
Ustreljen, Domoljub, 29. marec 1917, št. 13, str. 147.
Turk, Ernest, Josip Jeras, Rajko Paulin. Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije: 1912-1918. Ljubljana, Maribor: samozaložba Sreskih organizacij Saveza ratnih dobrovoljaca Kraljevine Jugoslavije, 1936.
J. A. Dobrovoljec ing. Ivan Gosar, Dom in svet, 1937, št. 9/10, str. 141-142.
Večna slava junaku mučeniku!, Slovenski narod, 2. oktober 1937, št. 225, str. 1.
Spominska plošča inž. Gosarju, Slovenec, 3. oktober 1937, št. 227, str. 5.
Spominska plošča heroju Gosarju, Jutro, 4. oktober 1937, št. 231a, str. 2.
Spominsko slavje v Stari Loki, Ponedeljski Slovenec, 4. oktober 1937, št. 40, str. 2.
Junak in mučenik Ivan Gosar, Kmetski list, 6. oktober 1937, št. 40, str. 6.
Odkrita plošča, Gorenjec, 9. oktober 1937, št. 41, str. 2.
Čast slovenskemu heroju!, Slovenski narod, 12. oktober 1937, št. 233, str. 1.
Še nekaj podrobnosti o inž. Ivanu Gosarju, Slovenski narod, 9. november 1937, št. 256, str. 1.
 
error


Glej tudi

link   Vojaštvo
link   Dlib


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 25.11.2016, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5