gorenjci.si gorenjci.si
x



GOLAR Cvetko
Foto: Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Galerija slik
GOLAR Cvetko GOLAR Cvetko GOLAR Cvetko GOLAR Cvetko GOLAR Cvetko GOLAR Cvetko GOLAR Cvetko GOLAR Cvetko GOLAR Cvetko GOLAR Cvetko Zapri GOLAR Cvetko
Foto: Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Foto: Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Foto: dLib
Foto: dLib
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

GOLAR, Cvetko


Rojen: 
4. maj 1879, Gosteče pri Škofji Loki
Umrl:  18. december 1965, Ljutomer error


Občina: 
Škofja Loka



Slovenski literat se je rodil v Gostečah pri Škofji Loki. Njegova usoda je bila nemirna - ker ni dokončal gimnazije v Ljubljani, se je na koncu šestega letnika preselil v Zagreb, kjer je urejal dijaški list Nova nada. Med prvo svetovno vojno je šel med vojake in služil v zaledju. Iz časa svojih mladostniških bohemskih let je imel sina Manka Golarja. Večino časa je preživel v Ljubljani, nekaj v Celju, nazadnje pa se je ustalil v Ljutomeru.

Poleg pesništva in pripovedništva se je ukvarjal tudi z novinarstvom. Pisal je pesmi, novele, dramske igre, spise, urejal časopise, liste in almanahe, kot so Domovina, Novi slovenski Štajerec, Naš list, Na novih potih, Ljubljanski zvon, Slovan, Slovenski narod. Svoja dela je objavljal v tedanji domovini in v ameriškem izseljenskem listu Glas naroda.

Golarjev opus se je rojeval v obdobju romantike, čuti se vpliv Aškerca, s tako imenovanim folklorističnim stilom, s katerim je nadaljeval tudi v obdobju realizma. Čas fin de siecla je vznemiril tudi Golarja, a je ostal opisovalec narave, kmečkega življenja in dela, slavospeva človeškega življenja; bil je interpret ljudskega izročila, ki je združeval narodopisno barvitost in izrazoslovje z novim stilom moderne. Morda ga najbolje označuje izraz folklorist moderne.

Njegovi prvi vtisi so plod rodne zemlje. Tako je motive iz kmečkega okolja v svojih pesmih in novelah pogosto poiskal na območju domačega Sorškega polja. Moderno je srkal predvsem v druženjih z Murnom, pa tudi s Kettejem in z Župančičem. Prva pesemska zbirka kaže še vso mladostno prekipevajočo pesniško silo, druga je že izraz zrelega človeka. Najprej je našel svojo izpoved v poeziji, kasneje v prozi, leta 1924 se je lotil tudi dramatike. Nekaj pesmi, kot je Pelin roža, je nastalo med prvo svetovno vojno, štiri zbirke pa je napisal tudi za otroke.

Po njem se imenuje osnovna šola v Škofji Loki.

Pesniški zbirki:
Pisano polje, 1910
Rožni grm, 1919
Prozna dela:
Kmečke povesti, 1914
Pastirjeva nevesta, 1923
Odrska dela:
Vdova Rošlinka
Zapeljivka, 1925
Dve nevesti, 1932
Ples v Trnovem, 1942
Pesmi za otroke:
Veseli svatje, 1942
Razposajenci, 1943
Srp in klas, 1950
Čez loke in potoke, 1956


Literatura
Slovenski biografski leksikon 1925 –1991, elektronska izdaja, Ljubljana, 2009
J. Kos: Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana, 1974
A. Lah: Pregled Književnosti III: Od začetkov realizma do konca nove romantike, Ljubljana, 1998
Joža Mahnič: Sora in književnost, Loški razgledi, 1996, št. 43, str. 98 - 118
Marjeta Žebovec: Slovenski književniki rojeni do leta 1899, Ljubljana, 2005
J. Antolin-Oman: Pesmi objavljene v Ljubljanskem zvonu 1888-1892; Pesmi iz Ljubljanskega zvona 1902; Pesmi iz Ljubljanskega zvona 1900-1902 in Doma in sveta 1900, Puštal, 2007
J. Krek: Cvetko Golar: ob odkritju spominske plošče na rojstni hiši na Gostečem ob 90-letnici rojstva, Snovanja, 1969, št. 5, str.47
error


Glej tudi

link   dLib
link   Slovenski biografski leksikon


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 16.10.2012, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5