gorenjci.si gorenjci.si
x



GLOBOČNIK Anton pl. Sorodolski
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik
GLOBOČNIK Anton pl. Sorodolski GLOBOČNIK Anton pl. Sorodolski GLOBOČNIK Anton pl. Sorodolski GLOBOČNIK Anton pl. Sorodolski GLOBOČNIK Anton pl. Sorodolski GLOBOČNIK Anton pl. Sorodolski GLOBOČNIK Anton pl. Sorodolski GLOBOČNIK Anton pl. Sorodolski GLOBOČNIK Anton pl. Sorodolski GLOBOČNIK Anton pl. Sorodolski Zapri GLOBOČNIK Anton pl. Sorodolski
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice

GLOBOČNIK, Anton pl. Sorodolski


Rojen: 
20. maj 1825, Železniki
Umrl:  2. marec 1912, Dunaj error


Občina: 
Železniki



Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Med leti 1844-48 je študiral pravo na Dunaju.
Po študiju se je zaposlil v sodstvu. Med drugim je od leta 1848 dalje delal kot praktikant pri mestnem in deželnem sodišču v Ljubljani. Leta 1849 je postal konceptni praktikant pri okrajnem kolegiatnem sodišču v Kranju. Leta 1850 je prišel na deželno sodišče v Ljubljani.
Leta 1851 je postal praktikant pri župnem sodišču v Osijeku. Leta 1855 je postal okrajni sodnik v Stubici na Hrvaškem. Leta 1857 je postal okrajni predstojnik v Čakovcu. V sporu med Hrvati in Madžari za Medjimurje je stopil na stran Hrvatov. V sporu so zmagali Madžari. Globočnik je moral odstopiti. Med leti 1861-63 je služboval pri deželni vladi v Ljubljani. Leta 1863 je postal okrajni predstojnik v Postojni, leta 1867 pa okrajni glavar prav tam. Poskrbel je za obnovo cest in pogozdovanje Krasa, poskušal je izboljšati razmere v šolstvu. Zavzel se je za ureditev dostopa do Postojnske jame. Pred jamo je uredil lep park. Vanjo je dal napeljati električno razsvetljavo in železniške tire. Poskrbel je za njeno reklamo. Prirejal je jamske veselice. Leta 1884 je preprečil, da jama ni prišla v privatno last. Med leti 1885-90 je bil vladni svetnik deželne vlade v Ljubljani. Po smrti Dežmana je bil predsednik Muzejskega društva v Ljubljani. Uvedel je redne mesečne sestanke, ki so jih spremljala predavanja in debate. Bil je tudi konservator centralne komisije na Dunaju. Za zasluge pri delu si je pridobil plemiški naslov Sorodolski. Leta 1900 se je preselil k sinu Vladimirju na Dunaj.
Politično se je udejstvoval od leta 1848 dalje. Sodeloval je v gibanju za politično združitev Slovencev. Sodeloval je pri sestavljanju slovenskega narodnega programa (izšel 1848 v Novicah). S Stankom Vrazom se je udeležil slovanskega kongresa v Pragi, ki se je izrekel za slovenski narodni politični program. S politiko se je bavil še med leti 1890-96, ko je bil mdr. tudi poslanec v državnem zboru.
Literarno se je začel udejstvovati zelo zgodaj. Prispevke je pisal za Novice in Slovenijo. Kasneje je pisal strokovne zgodovinske in pravne prispevke.
Veliko zaslug nosi za poživitev delovanja Muzejskega društva v Ljubljani, po letu 1889 je bil tudi društveni predsednik. Bil je tudi konservator centralne komisije na Dunaju. Napravil je arheološki zemljevid Kranjske, objavil je seznam kranjskega plemstva.
Bil je častni občan Železnikov, Vipave in Postojne.


Dela:
Uebersicht der Verwaltungs- nd Rechtsgeschichte des Landes Krain, Laibach 1888.
Index der aelteren und neen oesterreichische Gesetze und Verordnungen, WIen 1893.
Geschichtliche Uebersicht des oesterreichischen Geld- und Muenzwesenss, Wien 1897.


Literatura

Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-32
Enciklopedija Slovenije, 3. zvezek, Ljubljana 1989
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008

error


Glej tudi

link   Anthropos - članek
link   dLib - fotografije, članki


Prispeval/-a: Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 5.3.2018, Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5