gorenjci.si gorenjci.si
x



FLORJANČIČ Peter
Foto: Vasja Šabeder
Galerija slik
FLORJANČIČ Peter FLORJANČIČ Peter FLORJANČIČ Peter FLORJANČIČ Peter FLORJANČIČ Peter FLORJANČIČ Peter FLORJANČIČ Peter FLORJANČIČ Peter FLORJANČIČ Peter FLORJANČIČ Peter Zapri FLORJANČIČ Peter
Foto: Vasja Šabeder
Foto: Vasja Šabeder
Foto: Aleš Černivec
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

FLORJANČIČ, Peter


Rojen: 
5. marec 1919, Bled
Umrl:  , error


Občina: 
Bled



Rodil se je v hotelirski družini na Bledu v kraljevini Jugoslaviji. Njegov ded Jakob Peternelj je bil lastnik hotelov Union in Triglav ter blejski župan. Več blejskih hotelov je imela v lasti njegova teta, Marija Kenda. Med odraščanjem na Bledu je spoznal družino Karađorđevićev, družil se je predvsem s princem Aleksandrom.

V osnovno šolo je hodil na Bledu, v Kranju pa je dokončal Srednjo tekstilno šolo. Leta 1939 se je izučil za tekstilnega mojstra in se zaposlil v Jugočeški. Zelo mlad je izumil ročni tkalni stroj, s pomočjo katerega je odprl svojo tekstilnico.

Naboru za jugoslovansko vojsko se je izognil tako, da je podkupil majorja. 1943 leta so ga vpoklicali v nemško vojsko, a sta s prijateljem pobegnila v nevtralno Švico, kjer je ostal do leta 1946. Tam je spoznal jugoslovanskega Juda Emila Borala. Zanj je izdelal izpopolnjeno različico ročnih statev, primernih za invalide. Živel in izumljal je v Zürichu, Davosu in Montreuxu.
Leta 1944 se je zaročil z Vereno, ki je bila novinarka pri Zürich Zeitung. Skupaj sta odšla v Davos, kjer je leta 1946 odprl lastno tkalnico Glaristweed. Leta 1947 se jima rodi prva hčerka Marion, leta 1951 pa spet postaneta starša hčerki Cvetki.
V Davosu je izumil tudi stroj za brizganje plastike in sodeloval s proizvajalcem smučarske opreme.

Dopust z družino v Monte Carlu leta 1946 mu je spremenil življenje. Tam je spoznal Illhamyja Husseina Pascho, člana družine egiptovskega kralja Faruka. Skupaj sta ustanovila podjetje Florilham. Sodelovanje z njim je privedlo do izuma razpršilca za parfum, s katerim je postal svetovni znani inovator. Prek njega je kasneje navezal stike s celotno elito takratnega Monte Carla in tam ostal 15 let.
Med njimi so bili umetniki, pisatelji, glasbeniki, igralci, industrialci (monaški knez Rainer, Illhami Husein, Jacques Yves Cousteau, Otto von Habsburg, Orson Wells, Marcel Pagnol, Jean Gabin, Marlene Dietrich, Sidonie-Gabrielle Colette, Coco Chanel, Audrey Hepburn, Elizabeth Arden …)

Leta 1961 se je preselil v Beljak, kjer je izumil plastične drsalke in plastični okvir za diapozitive. Do leta 1998 je živel tudi v Garmischu, Wallgau in Firencah. Precej časa je preživel tudi v nekaterih svetovnih metropolah (New York, Pariz, Munchen), kjer je delal predvsem za kozmetično industrijo.

Leta 1998 se je vrnil v Slovenijo, zaradi obljube, ki jo je dal svoji materi, da bo umrl v domačem kraju.
Večino svojega življenja je prebil na tujem. Živel je v Švici, Monaku, Italiji, Nemčiji in Avstriji. Zaradi prijateljevanja s srbsko kraljevo družino Karađorđević se petnajst let ni smel vrniti v SFRJ. Spoznal in družil se je s svetovno znanimi in vplivnimi ljudmi.

Podpisan je pod približno 400 patentov, od tega jih je 41 uveljavljenih v svetu. Med njegove najvidnejše izume štejemo: ročne statve, okvirčki za diapozitive, plastična zadrga, pršilec na steklenički za parfum, vžigalnik s prižiganjem ob strani, zapiralni sistem pri stroju za brizganje plastike, umetna smučarska steza, zavite palice za smuk, plastične drsalke, postelja Sleepfit za aktivno vadbo, zložljiva ptičja krmilnica in valilnica. Leta 1957 je izumil, ne pa tudi izpopolnil avtomobilski airbag, saj takrat še ni bilo ustreznih materialov in tehnologije.
V letu 2011 je izumil posebno papirno servieto PALBIB, ki jo danes izdeluje tovarna Paloma iz Sladkega Vrha.
Sodeloval je s številnimi podjetji med drugim z Elizabeth Arden, Guerlain, Coco Chanel, Kodak, Fuji, AGFA, Babcock, Battenfeld, Bussman, Melitta, Lek, Paloma.

Zaradi bolezni na očeh se je veliko posvečal glasbi. Napisal je skladbe: Mama, Monte Carlo adieu, Firence, Vento di Garda… Nekatere med njimi prepevata tudi Alenka Godec in Oto Pestner.

Svoje znanje, ideje in bogate izkušnje še vedno rad deli z drugimi, pomaga mladim in invalidom. Veliko predava in širi svoje znanje o inovatorstvu.

Biografijo je napisala Meta Učakar.



Dela:

V sodelovanju z Edom Marinčkom je napisal dve knjigi:
Skok v smetano: izumitelj Peter Florjanćič pripoveduje o svojem življenju, 2007
Ideja za milijon: izumi Petra Florjančiča, 2011

Leta 2004 je Karpo Godina o njem naredil dokumentarni film Zgodba gospoda P. F.





Literatura
P. Zrnec: Po eni noči “terapije” petdeset let mlajši: Peter Florjančič, izumitelj, ki ne pozna meja, Delo 2004, št.3, str. 9
J. Tavčar: Čuvaji plaže v zimskem času: Zgodba gospoda P. F., Moja Gorenjska 2004, št. 4, str. 10-15
R. Škrjanc: Za mizo z bogatimi in slavnimi, Gorenjski glas 2004, št. 8, str. 16
J. Košnjek: Leta 2004 so nam ostali v spominu: Peter Florjančič, izumitelj in svetovljan, Gorenjska 2004/4005, str. 32
M. Grgič: H kupcu je treba priti z izdelkom, pri tem pa mora inovator vedeti, kaj lahko realno za izum zahteva, Delo 2010, št. 300, str. 29
B. Bogataj: Svetovljanski izumitelj, ki ne počiva: Peter Florjančič, svetovni izumitelj z Bleda, Gorenjski glas 2010, št. 104, str. 10
P. Florjančič: Izumitelj mora imeti fantazijo Boga: Peter Florjančič, izumitelj, Sobotna priloga 2011, 11.6.2011, str. 26-28
B. Humar Dekleva: Florjančič in potem dolgo nihče, Manager 2011, št. 3, str. 12-16
L. Rihar: Peter Florjančič: kako osvojiti žensko, Modna Jana 2012, št. 3, str. 30-33
V. D. Fortič: Pred skokom mora biti glava prazna, Slovenske novice 2016, št. 15, str. 6

error


Glej tudi

link   Peter Florjancic
link   Delo
link   Sobotna priloga Dela
link   You Tube
link   Žurnal 24
link   Slovenia.si
link   BBC
link   Slovenske novice
link   Študent
link   Slovenske novice


Prispeval/-a: Meta Učakar, Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 22.3.2016, Meta Učakar, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5