gorenjci.si gorenjci.si
x



FINŽGAR Fran Saleški
Foto: Gornjesavski muzej Jesenice
Galerija slik
FINŽGAR Fran Saleški FINŽGAR Fran Saleški FINŽGAR Fran Saleški FINŽGAR Fran Saleški FINŽGAR Fran Saleški FINŽGAR Fran Saleški FINŽGAR Fran Saleški FINŽGAR Fran Saleški FINŽGAR Fran Saleški FINŽGAR Fran Saleški Zapri FINŽGAR Fran Saleški
Foto: Gornjesavski muzej Jesenice
Foto: Gornjesavski muzej Jesenice
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

FINŽGAR, Fran Saleški


Rojen: 
9. februar 1871, Doslovče pri Breznici
Umrl:  2. junij 1962, Ljubljana error


Občina: 
Žirovnica



Rodil se je v Doslovčah pri Breznici na Gorenjskem, v družini kajžarja in krojača. Doma se je reklo »Pri Dolencu«. Ljudsko šolo je obiskoval najprej v domači vasi na Breznici, nato v Radovljici, gimnazijo pa v Ljubljani. Novo mašo je imel 5. avgusta 1894. Po študiju bogoslovja je leta 1895 postal kaplan v Bohinjski Bistrici. Službeni kraji so se hitro menjavali (Jesenice, Kočevje, Idrija, Jošt nad Kranjem, Škofja Loka). V letih 1900 do 1902 je bil kurat v prisilni delavnici v Ljubljani, potem je  postal župnik v Želimljah pri Igu, leta 1908 v Sori in leta 1918 v Trnovem v Ljubljani. Kjer koli je služboval, je pomagal tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. Bil je kulturnik, predsednik Nove založbe, tajnik in urednik pri Mohorjevi družbi in urednik Mladike. Po upokojitvi 1936 je živel v Ljubljani. Kupil si je hišo na Mirju, v trnovski župniji. Tik pred koncem vojne mu je bomba uničila hišo, njega pa kar precej ranila.

Objavljati je začel na začetku devetdesetih let, vendar je kot pisatelj počasi dozoreval. Najprej je objavljal povesti, kasneje je pisal lirske črtice in novele. 1906-1907 je v reviji Dom in svet objavljal svoj najobsežnejši spis, zgodovinski roman Pod svobodnim soncem, ki je kasneje doživel več knjižnih objav. Nato se je posvetil povestim in črticam iz kmečkega življenja. Pisal je tudi drame. Med njegova najboljša dela sodijo mladinske povesti, zato F. S. Finžgar sodi med najboljše slovenske mladinske pisatelje. Po njegovi povesti Strici so posneli celovečerni film (Lucija, 1965, režiserja Franceta Kosmača).

Leta 1938 je bil izvoljen za rednega člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Na njegovo pobudo je bila leta 1939 odkupljena Prešernova rojstna hiša in preurejena v muzej.

Leta 1951 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Od leta 1971 je Finžgarjeva rojstna hiša urejena kot kulturni spomenik.

Gozdarjev sin, 1893
Zaroka o polnoči, 1894
Triglav (idilična pesnitev), 1896
Divji lovec, 1902
Moja duša vasuje, 1903
Iz modernega sveta, 1904
Pod svobodnim soncem, Dom in svet, 1906-1907
Na petelina, 1910
Študent naj bo, 1910
Naš vsakdanji kruh, 1911
Sama : povest iz učiteljskega življenja, 1912
Naša kri, 1912
Dekla Ančka, 1913
Veriga, 1914
Prerokovana, 1915-1919
Razvalina življenja, 1921
Beli ženin, 1925
Strici, 1927
Sibirija, 1935
Gospod Hudournik, 1941
Makalonca, 1944
Iz mladih dni, 1953
Leta mojega popotovanja, 1957


Literatura
M. Cevc: Korenina izpod Stola, Tovariš 1961, št. 6, str. 25-28
F. Bevk: F.S. Finžgarju v slovo : iz govorov ob grobu, Naši razgledi 1962, št. 11, str. 210
S. Cajnkar: Franc Saleški Finžgar in njegova doba, Celje 1976
Slovenska književnost, Ljubljana 1982
B. Golob: Znani obrazi, Ljubljana 1980M. Novak: Dvajset let spominskega muzeja v Finžgarjevi rojstni hiši v Doslovčah, Jeklo in ljudje 1991, št. 6, str. 291-295
J. Šifrer: Franc Saleški Finžgar o svoji domačiji : ob 120-letnici Finžgarjevega rojstva, Jeklo in ljudje 1991, št. 6, str. 227-232
J. Kos: Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana 1992
R. Brunšek: Fran Saleški Finžgar – župnik v Želimljem : Želimeljsko svobodno sonce : (od 8. oktobra 1902 do 20. aprila 1908), Škofljica 2002
J. Šifrer: Fran Saleški Finžgar, Maribor 2003
J. Šifrer: Fran Saleški Finžgar, Kranj 2007
Neznani znanci, Ljubljana 2009

error


Glej tudi

link   Wikipedija
link   Gorenjski muzej
link   RTV SLO
link   RTV SLO
link   Obcina Žirovnica


Prispeval:
Občinska knjižnica Jesenice
Zadnja sprememba: 19.9.2012, Občinska knjižnica Jesenice

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5