gorenjci.si gorenjci.si
x



EKAR Franci
Foto: osebni arhiv
Galerija slik
EKAR Franci EKAR Franci EKAR Franci EKAR Franci EKAR Franci EKAR Franci EKAR Franci EKAR Franci EKAR Franci EKAR Franci Zapri EKAR Franci
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv (1963, na Kavkazu)
Foto: osebni arhiv (2003, srečanje z Edmundom Hillaryjem)
Foto: osebni arhiv (na Ledinah)
Foto: osebni arhiv (2005, na Savinjskem sedlu)
Foto: osebni arhiv (podpis sporazuma z nepalsko gorsko zvezo, 2003)
Foto: osebni arhiv (v plezalnem raju v Yosemitih,ZDA))
Foto: Neznan
Foto: Neznan
Foto: Neznan

EKAR, Franci


Rojen: 
17. oktober 1942, Preddvor
Umrl:  , error


Občina: 
Preddvor



Po končani osnovni šoli v Preddvoru in industrijski šoli Iskra v Kranju je najprej dokončal študij na Višji šoli za organizacijo dela in pridobil izobrazbo inženir organizacije dela. Nato je leta 1988 dokončal še univerzitetni študij in leta 1991 magisterij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju.
Leta 1961 je opravil izpit za gorskega reševalca. Sodeloval je pri številnih gorskih reševanjih. Preživel je tudi padec s helikopterjem. S Tomažem Jamnikom je na prvem državnem tekmovanju Gorske reševalne službe z aki-a čolni osvojil prvo mesto. V letu 1964 je opravil zahtevni izpit za gorskega vodnika za plezalne vzpone in turno smučanje. Za namene planinskega pohodništva po planinskih poteh, se na Ekarjevo pobudo, leta 1975 oblikoval Planinski vodnik.
Leta 1961 se je zaposlil v Iskri Kranj, kjer je ostal 12 let. Delal je v razvojnem oddelku, v oddelku polprevodnikov in stikal ter v zunanji trgovini. Za en mandat, to je za dve leti, je bil izvoljen za direktorja komercialnega sektorja v tiskarni Gorenjski tisk. Leta 1977 je bil imenovan za direktorja Gorenjskega sejma v Kranju, kjer se je v 24-letnem obdobju njegovega vodenja zgradilo in uredilo sodobno, večnamensko razstavišče, ki je bilo kot drugo, takoj za ljubljanskim razstaviščem, sprejeto z sejmoma »Zaščita« in »Kmetijstvo« v mednarodno svetovno sejemsko članstvo UFI. V tem obdobju je bilo zgrajeno tudi prvo umetno, dvoransko, olimpijsko drsališče v Kranju v kateri je bil tudi »sprejem« olimpijskega ognja za zimsko olimpijado v Sarajevem (Bosna).
En mandat je bil predsednik slovenskega sejemskega združenja. Poleg novih sejemskih prireditev je bil njegov projekt akcija Made in Slovenia (SQ - slovenska kvaliteta), katere vodilo je bilo: odločaj se za nakupe in storitve slovenskega porekla. Leta 1993 je PPC Gorenjski sejem pod vodstvom Ekarja odlično in mednarodno odmevno izvedel v Pekingu slovenski sejemski paviljon na svetovnem sejmu »Zaščita, varovanje, medicina«, na katerem se je predstavila slovenska ponudba na področju gasilstva in reševanja. Tu se jeSlovenija prvič predstavila kot samostojna država in tako se je tudi v Kitajski, na pekinškem razstavišču, razvila slovenska zastava. Nazadnje je delal še na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

V obdobju 2002 – 2006 je bil izvoljen za župana občine Preddvor. To je je bilo v času, ko je Slovenija postala članica EU. V tem času se je popolnoma obnovila in za eno nadstropje nadgradila osnovna šola. S tem so se izpolnili pogoji za devetletko. Zdravstveni dom je postal občinska last. Nabavilo se je novo, sodobno, gasilsko vozilo. Sestavila se je finančna konstrukcija in pridobilo se je gradbeno dovoljenje za projekt daljinskega ogrevanja. Sprejel se je nov občinski prostorsko urbanistični načrt . Odprli so bencinsko črpalko. Po Ekarjevi zaslugi je občina dobila v dar lovsko kočo na Zaplati.

Leta 1956 je vstopil v planinsko organizacijo. V letu 1963 je bil prvič izvoljen za načelnika Alpinističnega odseka Kranj in leta 1973 za predsednika Planinskega društva Kranj (1973 - 2011). V tem obdobju je z vrhunskimi plezalnimi vzponi zašel med takratne vrhunske alpiniste in si pridobil vrhunski športni status. Na njegovo pobudo se je zgradila Kranjska koča na Ledinah, pri Skutinem ledeniku in nov planinski dom na Krvavcu. Obnovil se je dotrajan dom na Kališču. Veliko je pripomogel, da je Agrarna skupnost Bašelj pridobilo zemljišče za planinski dom na Kališču. Po njegovi pobudi in prizadevanjih so na Sv. Jakobu zgradili planinsko postojanko. Postavile so se atraktivne tovorne žičnice na Kališče in na Ledine. Dal je tudi pobudo za nadelavo in zavarovanje novih zahtevnih planinskih poti (po grebenih vrhov obeh Kočen in slovenski pristop na Veliko koroško Babo).

Po njegovi idejni zasnovi so nastale nove planinske tematske poti - transverzale: Kranjski vrhovi, Storžič, Botanično planinska pot bratov Karla in Žige Zoisa. Kot planinski naravovarstvenik je Ekar uredil in preskrbel , da imajo vse tri planinske postojanke vgrajen čistilne naprave in fotovoltalični energetski sitem. V letu 2004 se na njegovo pobudo ponovno aktivira in podpiše »županski« pristop petih občin za »nove« priprave in prizadevanja za uresničitev regijskega parka »Savinjsko kamniške Alpe.
Bil je tudi aktiven obiskovalec in proučevalec gorskih nacionalnih parkov sveta.
Od leta 2001 do maja 2010 je bil predsednik Planinske zveze Slovenije. Pred tem dva mandata podpredsednik PZS in član komisij / KA,GV::/ PZS. V istem obdobju je bil član IO OKS in en mandat prvi podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Bil je član sveta Športne fundacije Slovenije in član sveta Triglavskega narodnega parka.
Po njegovi zaslugi, prizadevanjih in prepričevanjih, se je končno določila lokacija Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani in tudi v letu 2009 se je končno po »stoletju« planinsko muzejskih pričakovanj zgradila stavba » Slovenski planinski muzej«.
Po Ekarjevi pobudi in vodenju odbora za postavitev spomenika se je v Kranju postavil spomenik v spomin na v Himalaji smrtno ponesrečenem alpinistu Nejcu Zaplotniku, prvemu Slovencu, ki je skupaj z Andrejem Štremfljem osvojil vrh sveta Mont Everest.
Že v šestdesetih letih 20. stoletja mu je uspelo pridobiti vrhunski alpinistični status s prvič preplezanimi težkimi plezalnimi vzponi v centralnih Alpah. Kot alpinist je opravil več kot 400 plezalnih vzponov. Med njimi je bilo tudi osem prvenstvenih smeri v slovenskih Alpah. Leta 1962 je bil udeleženec naveze po slavnem montblanškem grebenu Penterey. Bil je član prvih slovenskih alpinističnih odprav (Kavkaz 1963 - preplezal je devet vrhov, Pamir 1967, Hindukuš 1970, Kilimandžaro 1972 - vodja odprave).
Je tudi vse aktiven pisec , fotograf s področja planinstva, alpinizma, lovstva in gospodarstva.
Od leta 1995 je starešina Lovskega društva Jezersko. V tem času so zgradili sodoben lovski dom s hladilnico. Ekar je bil tudi pobudnik slovenskega lovskega sejma v Kranju in zaslužen za izvedbo svetovno odmevne 3. slovenske razstave »Narava divjad lovstvo«. Leta 1993 je bil pobudnik vse slovenskega lovskega poletnega veleslaloma na Skutinem ledeniku.

Za leto 1999 mu je Mestna občina Kranj podelila nagrado MOK. Leta 2003 mu je predsednik Državnega sveta RS, na pobudo Planinske zveze Slovenije, podelil priznanje Prostovoljec leta. Leta 2006 mu je Planinska zveza Slovenije podelila naziv častni član PZS, kar je najvišje slovensko planinsko priznanje. Leta 1998 mu je bil podeljen častni znak svobode Republike Slovenije. Je nosilec najvišjih odlikovanj civilne zaščite in Gasilske zveze Slovenije, ZVVS, RKS itd. Odlikovala ga je tudi Nepalska himalajska planinska zveza in Mednarodni olimpijski komite. Je tudi častni član Lovskega družine Jezersko, Planinskega društva Kranj in častni učitelj smučanja ZVTS in častni planinski vodnik.
Živi v Preddvoru in Kranju. Je poročen in oče treh otrok.



Literatura
M. Raztresen: Franci Ekar - Življenje polno planinstva, Poti h goram - tretja kronika kranjskih planincev, Kranj 2011, str. 231-236
Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str. 228
I.B.: 50 let Francija Ekarja, Planinski vestnik 1992, št. 11, str. 507-508
D. Sedej: Aljažev stolp je planinski, ne pa državni : kaj za društvo narediti, ne pa, kaj iz društva potegniti, Gorenjski glas 1997, št. 27, str. 16
D. Zavrl Žlebir: Občino zaradi energetike lahko ogrozi stečaj : pogovor s preddvorskim županom mag. Francem Ekarjem, Gorenjski glas 2004, 13. apr.,  str. 3
L. Stružnik: "Planinstvo je na pragu sprememb" : Franc Ekar, predsednik PZS, Delo 2004, 14. jun., str. 6
error


Glej tudi

link   Promontana.si
link   siol.net
link   Gorenjski glas.si
link   Gore-ljudje.net
link   sl.projekt08.spletnastran.com


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 30.11.2011, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5