gorenjci.si gorenjci.si
x



DERMOTA Anton
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik
DERMOTA Anton DERMOTA Anton DERMOTA Anton DERMOTA Anton DERMOTA Anton DERMOTA Anton DERMOTA Anton DERMOTA Anton DERMOTA Anton DERMOTA Anton Zapri DERMOTA Anton
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice

DERMOTA, Anton


Rojen: 
4. junij 1910, Kropa
Umrl:  22. junij 1989, Dunaj (AUT) error


Občina: 
Radovljica



Glasbeno pot je začel kot organist na Bledu in zborovodja v Kropi. V Ljubljani se je šolal na orglarski šoli. Postal je član opernega zbora v Ljubljani. Končal je konservatorij v Ljubljani. Leta 1934 je odšel na Dunaj. Tam je zasebno študiral solopetje pri M. Rado-Danielli. Leta 1936 je bil angažiran v državni operi na Dunaju.
Na svoji umetniški poti je sodeloval s številnimi priznanimi pevci in dirigenti: A. Toscanini, W. Furtwängler, B. Walter, E. Kleiber, H. von Karajan idr. Večkrat je bil gost številnih evropskih opernih odrov in festivalov, zlasti salzburškega. Gostoval je tudi v Argentini in Avstraliji. Večkrat je pel tudi v Sloveniji. Najbolj se je uveljavil v vlogah: Don Ottavio (Mozart, Don Giovanni), Ferrando (Mozart, Cosi fan tutte), Tamino (Mozart, Čarobna piščal), Florestan (L. van Beethoven, Fidelio), ki ga je pel na otvoritveni predstavi obnovljene dunajske opere (l. 1955), Lenski (Čajkovskij, Jevgenij Onjegin) in Palestrina (Pfitzner, Palestrina). Prav s Pfitznerjevo opero Palestrina je leta 1977 proslavil štiridesetletnico svojega dela v Dunajski državni operi.
Dermota je bil eden najboljših slovenskih pevcev in eden najboljših liričnih tenorjev na svetu. Slovel je predvsem kot interpret Mozarta. Nastopal je tudi v oratorijih in samostojnih recitalih. Posnel je veliko plošč.
Leta 1966 je postal profesor na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Vodil je tudi mednarodne mojstrske tečaje. Med njegovimi učenci so bili tudi slovenski pevci (E. Houška, J. Reja). Za svoje delo je prejel častni naslov Kammersänger. Bil je častni član Dunajske državne opere.
Napisal je spomine Mein Sängerleben, ki so leta 1986 izšli tudi v slovenskem prevodu Tisoč in en dan, iz življenja poklicnega pevca.


Dela:
Mein Sängerleben, 1978.


Literatura

Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 2. zvezek, Ljubljana 1988

error


Glej tudi

link   Wikipedija.org
link   bach-cantatas.com
link   Google.si
link   galerija.rad.sik.si
link   lipniska-dolina.si
link   Gorenjci.si


Prispeval:
Mestna knjižnica Kranj
Zadnja sprememba: 3.1.2011, Mestna knjižnica Kranj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5